zgodba
Devetletna Benni je glasna, divja in nepredvidljiva. S svojo nebrzdano energijo spravlja vse okoli sebe v obup. Rejniška družina, mladinski dom ali šola – kamorkoli pride, takoj spet leti ven. Pri tem pa si želi le eno: nazaj domov k svoji mami.
Razbijalka sistema je zgodba o neukrotljivi deklici, ki ne najde svojega mesta v družbi. Film, ki tako kot njegova junakinja prekipeva od čustev in energije, je režiserki prinesel srebrnega medveda na lanskem Berlinalu in postal nepričakovana arthouse uspešnica v Nemčiji.
iz prve roke
»Neuradni termin ‘razbijalec sistema’ sem prvič slišala med snemanjem svojega dokumentarca o zavetišču za ženske. Najmlajša prebivalka je imela samo štirinajst let. Noben mladinski dom je ni bil več pripravljen sprejeti. Izraz mi ni šel iz misli in lotila sem se podrobnih raziskav. V tem obdobju sem srečala tudi enajstletnega fanta, ki je bil že v dvainpetdesetih različnih ustanovah. ‘Razbijalci sistema’ so neverjetno močni in vzdržljivi otroci, a vseeno tragične figure, saj so že tako zgodaj doživeli slabe stvari in njihova prihodnost je ogrožena. Koliko energije potrebuje otrok, da spravi v obup toliko pedagoško usposobljenih odraslih? Kaj pa če bi bilo vso to energijo mogoče preusmeriti v nekaj konstruktivnega?
Film smo posneli, da bi ljudem pomagali razumeti otroke, kakršna je Benni. Zato zgodbo pripovedujemo večinoma z njenega vidika. Gledalci tako izvejo za vrtoglavo število ‘domov’ in nenehno menjajoče se skrbnike. Hkrati pa nas Benni potegne v divji, negotovi, domišljije polni svet otroka, ki se bori za svoj prostor pod soncem. Hotela sem, da bi film prekipeval od energije ter da bi bil kljub tragični temi humoren in lahkoten. Tako kot Benni. Čeprav nas bo njeno nasilno vedenje morda vznemirilo ali celo šokiralo, bi jo morali imeti radi in se bati zanjo. Vse odkar sem srečala svojega prvega ‘razbijalca sistema’, sem vedela, da moram o enem izmed njih posneti film. Otroško nasilje je klic na pomoč. Vedno.«
– Nora Fingscheidt
kritike
»Vizualno in zvočno izviren film bi prav lahko izzvenel samo kot študija primera problematičnega otroka, vendar je šla Nora Fingscheidt v zasnovi filma precej dlje: mala Benni je neprisiljeno oblikovana metafora človekove narave, ki je zmožna bliskovitih, nerazumnih prehodov iz navideznega mira in običajne podobe v najrazličnejše oblike skrajnosti. Hkrati je film tankočuten portret pomena družinskih vezi, odlikuje pa ga tudi čustveno pretresljiva, vendar zelo dobro odmerjena igra prav vseh nastopajočih.«
– Tesa Drev, Radio Slovenija
»Razbijalka sistema je izjemno močan film, in to prvenec, ki na vseh pripovednih nivojih, tudi skozi barvno kompozicijo, dinamično kamero in montažo ter privite zvočne decibele, kanalizira nebrzdano energijo svoje junakinje.«
– Špela Barlič, Dnevnik
»Razbijalka sistema je čudež letošnjega Berlinala. To ni senzacija, ni spektakel, ni zgolj sijajen film – ne, to je pravi čudež. /…/ Celostna umetnina: ritem, podobe, barve … In le kako je režiserki uspelo iz Helene Zengel izvabiti takšno fizično predstavo? To je film, ki ga je nemogoče opisati z besedami. Treba ga je videti.«
– Swantje Karich, Die Welt
»Največji adut filma je izjemen, neverjetno energičen igralski nastop Helene Zengel, ki se v anarhično vlogo požene z občudovanja vredno spontanostjo.«
– Jay Weissberg, Variety
»Nora Fingscheidt ustvari vzdušje redke čustvene intenzivnosti, ki niha med jezo, žalostjo in upanjem. /…/ Režiserkin globoko ganljivi portret otroške ranljivosti postavi pod vprašaj tradicionalne poglede na nedolžnost, sisteme pomoči in vlogo socialne države.«
– Juliane Grieb, Londonski filmski festival
»Film, prežet s toplino, a tudi z odmerkom grenkega realizma, ter posnet z veliko mero energije, je navdušujoč prikaz težke teme, ki ostane v spominu predvsem zaradi naravne igre Helene Zengel v vlogi Benni. /…/ obupano ljubezensko pismo, pa tudi podrobno raziskan poklon tistim – od rejnikov do vzgojiteljev –, ki v težkih okoliščinah dajejo vse od sebe.«
– Lee Marshall, Screen Daily
»Veliko presenečenje Berlinskega festivala je bil film Nore Fingscheidt Razbijalka sistema. /…/ Kot pravi sama, je film posnela, da bi ljudje razumeli otroke, kakršna je Benni. Ta izjava ne priča ravno o poetičnem konceptu, ampak bolj vzbuja strah, da režiserka zastavlja vprašanja, na katera film ne more odgovoriti. A tisto, kar se je potem zgodilo na platnu /…/, ni bila socialna drama /…/, pač pa telesni film. To je bilo več kot presenečenje, mejilo je že na čudež.«
– Verena Lueken, Frankfurter Allgemeine Zeitung
»Film poganja nadarjena Helena Zengel, ki v vlogo prinese očarljivost, vihravost in ranljivost. A tudi Fingscheidtova se izkaže za odlično pripovedovalko. Namesto da bi se ukvarjala z zlorabo, ki je v srcu problema, scenaristka in režiserka pokaže en sam primer Bennijine travme, in sicer na način, ki je še toliko bolj grozljiv zaradi tistega, kar prepušča domišljiji. Konec je nekoliko idealističen, a nedvomno gre za eno bolj prepričljivih nemških dram v nedavnem spominu.«
– Paul O’Callaghan, Exberliner
»Inovativen in neposreden film, nekonvencionalen pripovedni tok, odlična kamera in skoraj dokumentarna režija so v funkciji zgodbe, ki se ne postavlja na nikogaršnjo stran. Pomemben, čustveno izčrpavajoč film izpostavlja problematiko starševstva, otrok in sistema, ki zanje nima ustrezne rešitve. Prepotreben testament drugačnosti, ki nas opozarja, da življenje ni enosmerno, kot niso enosmerni ljudje, ki potrebujejo empatijo in objem.«
– utemeljitev nagrade Art kino mreže Slovenije, FEMF Piran
»Benni je popolna disrupcija – prekinja šolo, družino, družbo, planet. Nikoli se ne ustavi. Ne, ni padla iz vesolja, temveč iz družbe, ki jo je pustila na cedilu – iz rejniških družin in socialnih centrov, ki si jo podajajo. Benni je Kaspar Hauser 2.0. Vsak njen izbruh je zato videti in slišati kot revolucija. Ker pa revolucije ne moreš imeti vsake pol ure in ker se stroki, specializirani za menedžiranje jeze, zdi, da ne sodi nikamor, ji grozi institucija. Razbijalka sistema, osupljiv režiserski prvenec Nore Fingscheidt, ne ponuja nobenega moraliziranja – na eni strani je sistem, na drugi strani pa ženska, ki je že pri devetih tako kompleksna, da je sistem ne more pojasniti, kaj šele menedžirati, zajeziti, ukrotiti ali “poboljšati”.« ZA+
– Marcel Štefančič, jr., Mladina