zgodba
Ciudad de México, petdeseta leta. William Lee živi samotno življenje sredi majhne skupnosti ameriških izseljencev. Postopa po ulicah, obiskuje gejevske bare in uživa vse prepovedane substance, ki mu pridejo pod roke. Ko nekega dne na ulici opazi mladega, enigmatičnega Eugena Allertona, se vanj na mah zaljubi. Skupaj se podata na odisejado, ki ju v iskanju skrivnostne droge popelje vse do ekvadorske džungle …
portret avtorja
Luca Guadagnino se je rodil leta 1971 v Palermu in na rimski univerzi La Sapienza diplomiral iz filmske zgodovine in kritike. Že s prvencem The Protagonists (1999) se je uvrstil na Beneški filmski festival, mednarodni preboj pa mu je prinesel tretji igrani celovečerec, tragična ljubezenska zgodba s Tildo Swinton Io sono l’amore (2009). Sledili so psihološki triler Nemirna obala (A Bigger Splash, 2015), zgodba o prvi ljubezni Pokliči me po svojem imenu (Call Me by Your Name, 2017, oskar za najboljši prirejeni scenarij), priredba kultne klasike Daria Argenta Suspiria (2018), kanibalska romanca Bones and All (2022, srebrni lev za najboljšo režijo v Benetkah) in Izzivalci (Chalengers, 2024), zgodba o ljubezenskem trikotniku, postavljena v tekmovalni svet profesionalnega tenisa. Večino omenjenih filmov smo si lahko ogledali tudi v Kinodvoru. Med režiserjeva pomembnejša dela sodijo še dokumentarci Mundo civilizado (2002), Inconscio italiano (2011), Bertolucci on Bertolucci (2013) in Salvatore: Shoemaker of Dreams (2020).
iz prve roke
»‘Kako je lahko človek, ki vidi in čuti, kaj drugega kot žalosten?’ se sprašuje William Burroughs v svojem zadnjem zapisu v dnevnik tik pred smrtjo. S priredbo njegovega drugega romana smo se skušali odzvati na to skromno vprašanje velikega ikonoklasta beatniške generacije. /…/ Kot vem danes, je bil Burroughs zelo sramežljiv. Knjigo so izdali šele 35 let po njenem nastanku, deloma tudi zato, ker je bila preveč osebna in je pokazala, da je bil nežna duša v iskanju ljubezni, česar ne povezujemo z njegovim literarnim kanonom. /…/ Roman Queer govori o ljubezni in izgubi, osamljenosti in hrepenenju. /…/ Nisem želel pripovedovati o neuslišani ljubezni. Gre za univerzalno zgodbo o ljubezni, o načinih, kako ljudje ljubezen vračajo, ter o tragediji, ko dva človeka, ki se ljubita, nista na istem mestu ob istem času.«
– Luca Guadagnino
kritike
»[Tako kot v režiserjevih ostalih filmih] gre tudi tu za ljubezen, celo precej eksplicitno posneto, a nikoli osvobajajočo ali izpolnjujočo: že drobna gesta (Craig, ki si skrivaj obriše usta, potreba po takojšnji cigareti) je dovolj, da se nam potrdi občutek nezadovoljstva, če že ne popolnega razočaranja, ki ga zaljubljenca ne moreta skriti. Ne zaradi česa zunanjega (kot na primer v melodrami), pač pa ker nam tovrstna obsodba na poraz in obup na koncu prepreči, da bi se postavili na stran katerega od obeh ljubimcev, obsojenih na neskončni, ledeni hlad.«
– Paolo Mereghetti, Corriere della Sera
»Mehika v filmu Queer je kaskada vijoličnih cvetnih lističev, ki v trenutku uročenosti kot v kakšnem muzikalu prekinejo ‘resnično’ dihanje sveta. In tu se prikaže William Lee, Daniel Craig, veličasten v ponovni iznajdbi samega sebe (zelo daleč od ikonografije serijskega zapeljivca, tajnega agenta 007) v srečanju med Burroughsom in Guadagninom, ki se mu brez strahu prepusti. Queer je stresel Lido kot osvobajajoč sunek /…/ in dodal delček – morda enega najbolj intenzivnih in osebnih – v režiserjevo ‘avtobiografijo’, sestavljeno iz ljubezni, impulzov in (nikoli akademske) cinefilije. Filmskih gest, pri katerih pripravljenost, da se razgališ, postane odkrivanje intimnega, subtilnega in globokega občutka, ko lahko vsakdo najde delček sebe. /…/ Guadagnino si v svojih filmih jemlje popolno svobodo, je rahločuten, nikoli aroganten, izbira prave odtenke ter nas vsakič znova gane in zapelje z nežno teksturo /…/, v kateri vsak posnetek v svoji popolnosti diha brez konca. /…/ To so filmi čudenja, tveganja, inventivnosti. Danes vse redkejši.«
– Cristina Piccino, Il Manifesto
»Ta hipnotični, pogosto ganljivi film zgovorno – v nekaterih prizorih celo nazorno – pripoveduje o queerovski telesni ekstazi in težavnosti njenega doseganja. Izjemen dosežek plodovitega Guadagnina.«
– Jonathan Romney, Financial Times
»Nepopolno, a fascinantno gejevsko ljubezensko zgodbo Luce Guadagnina v višave povzdigne Daniel Craig, ki v nastopu, za katerega se zdi, da ga je iztrgal iz lastnega drobovja, ujame spolno slo in koprneče srce svojega lika.«
– Peter Travers, ABC News
»Queer deluje tako dobro predvsem po zaslugi Craigovega nastopa. Vredno se je spomniti, da je Craig veliko pred Jamesom Bondom (ali gejevskim detektivom v filmih Nož v hrbet) leta 1998 v drami Love Is the Devil igral temperamentnega mladega ljubimca slikarja Francisa Bacona. V filmu Queer briljantno zamenja vlogi. S svojo robustno telesnostjo in nežnimi čustvi nam pokaže moškega v bednem, a kljubovalnem primežu svojih želja – po seksu, po ljubezni, po trenutku zunajtelesne transcendence. To je izjemen – v svojem izrazu čiste želje pa tudi globoko človeški – igralski nastop.«
– Justin Chang, NPR
»Queer ne skopari s provokacijo in čutnimi užitki, je pa tudi čudovit film o moški osamljenosti in o tem, kako se samotarsko življenje zlahka sprevrže v dosmrtno obsodbo.«
– Robbie Collin, The Telegraph
»V nekem trenutku sredi heroinske omame Lee svojo identiteto povzame s stavkom, ki ujame univerzalnost človeškega hrepenenja in spolnega poželenja, ločeno od tistega, kar priročno imenujemo spolna usmerjenost: ‘Nisem queer, raztelešen sem.’ Guadagnino je posnel film, ki se zdi čudno eteričen – naj bo še tako seksualno ekspliciten, je skoraj še bolj ekspliciten duhovno. Lee v interpretaciji Daniela Craiga je romar, ki išče užitek, vznemirjenje, zadovoljitev. Ne upa si prositi za ljubezen. Toda s svojimi fantomskimi udi se kljub temu steguje po njej.«
– Stephanie Zacharek, Time
»Daniel Craig je morda res queerbait, ker je prevzel vlogo alter ega gejevskega beatnika Williama Burroughsa, ampak jaz sem absolutno za! Je naravnost briljanten, ima pa celo prizor s ‘snežno kepo’, vesel spomin na spolni akt, ki sem ga že zdavnaj pozabil. Oh, če bi bili današnji homiči tako radikalni, bi bil tudi sam veliko srečnejši queer.«
– John Waters, Najboljši filmi leta 2024