Juha se po tragični smrti žene znajde v vlogi samskega očeta. Čustveno je omrtvičen in povsem izgubljen. Dokler nekega dne ne zatava v kletni studio domine Mone in se s pomočjo smrtonosnega fetiša spet približa izgubljeni ljubezni. Razburljivo odkritje lanskega Cannesa Psi ne nosijo hlač je mračno komična, slastno boleča in katarzična zgodba o ljubezni, izgubi in sladki bolečini bivanja. Dobitnik nagrad za najboljši film na festivalih Fantastic Fest v Austinu, /slash na Dunaju in Molins de Rei Horror Film, pa tudi na Festivalu fantastičnega filma v Strasbourgu in sekciji Nove vizije v Sitgesu.
»J-P Valkeapää, eden najbolj drznih finskih filmarjev, je nepredvidljiv v najboljšem smislu. Ne šokira le zaradi videza, pač pa povsem poruši naše vnaprejšnje sodbe. Njegov najnovejši film, velika uspešnica zadnjega Cannesa, ki spaja uničujočo skesanost s komičnim absurdom, pa je neustrašen še po njegovih standardih. /…/ Psi ne nosijo hlač s svojo neločljivo fuzijo groze, bridkosti in humorja učinkuje kot pozni Buñuel – ali satirična različica Zadnjega tanga v Parizu z obilico lateksa in globokim razumevanjem, kako inherentno absurdna sta poželenje in obsesija.«
– Steve Gravestock, TIFF
»Valkeapääjeva sadomazohistična ljubezenska zgodba je eden najbolj presenetljivih in čustveno kompleksnih filmov leta: na trenutke tako zelo boli, da bi najraje kričal, na koncu pa te pusti tako srečnega, da bi najraje jokal od radosti. To je oda bolečini kot eksistencialnemu čustvu, ki je zmožno razpreti nova obzorja percepcije. Fantastično!«
– Markus Keuschnigg, /slash Fantastic Film Festival
»Čeprav se ne posluži šok terapije, ta črna komedija o resnobnem vdovcu, ki najde alternativni način za brzdanje bolečine, z empatično psihološko kompleksnostjo pri obravnavi snovi, ki je navadno deležna zlorab, naravnost naelektri gledalca. Iz obscenih zametkov finski režiser in scenarist Jukka-Pekka Valkeapää počasi izkleše nežno in zamotano ljubezensko zgodbo dveh obstrancev ter nazadnje najde srečo v najbolj mračnih kotičkih.«
– Guy Lodge, Variety