zgodba
Sedemnajstletnega Eda že od otroštva mučijo težave s penisom – prekratka kožica mu onemogoča že samozadovoljevanje, kaj šele da bi se spuščal v spolne odnose z dekleti. Prav nič ne pomaga, da vsi okrog njega govorijo samo še o seksu: njegov najboljši prijatelj bi se rad čim prej znebil nedolžnosti, sestra je obsedena z iskanjem družice za svojega psa, starša pa s tem, da bi si sin končno našel dekle. Eda vse skupaj že hudo muči, a negotovosti se lahko reši le tako, da svojim strahovom pogleda naravnost v oči.
Najstniška komedija o neubogljivih telesih, začetniških seksualnih zagatah in pobezljanih čustvih, povedana s perspektive očarljivega mladeniča z neugodno zdravstveno težavo.
iz prve roke
»Prebiral sem grafični roman italijanskega umetnika Gipija, v katerem pripoveduje o svoji izgubi, preteklosti in ženskah. V njem je tudi čudovit prizor, kjer zaradi težav s penisom obišče zdravnika. Ko sem ga videl na papirju, sem se zavedel, kako kočljiv, pomemben in relevanten je ta prizor. Odločil sem se, da povem svojo zgodbo iz časa, ko sem imel šestnajst let in sem šel skozi podobno izkušnjo. To je torej osebna zgodba o tem, kaj je zame pri šestnajstih pomenilo postati spolno aktiven človek; o tem, kaj sem prestal v stikih z dekleti, starši in z raziskovanjem življenja. /…/ Pretesna koža je zgodba o spolnem in čustvenem zorenju. Edoardo je zaprt v školjko svojih strahov in negotovosti, ki mu preprečujejo stik z dekleti, zato bo moral razviti druge darove, ki mu bodo pomagali bolje razumeti ženski svet in velika protislovja lastnih čustev. Namen filma je povedati zgodbo o ranljivostih in šibkostih moškega spola, ki je vse prepogosto prikazan zgolj skozi prizmo mačističnih stereotipov. /…/ Želel sem prikazati svet najstnika, ki se počuti ujetega. Sam sem bil vedno obkrožen z družino, morda celo preveč: včasih smo bili kot v kibucu, vse smo počeli skupaj. V filmu je ves čas očiten kontrast med protagonistom in njegovim okoljem, med njegovimi negotovostmi in tistim, kar se kaže kot gotovost sveta okoli njega. To ga nenehno navdaja z občutkom, da je pod pritiskom; svet odraslih je videti zelo močan.«
– Duccio Chiarini
portret avtorja
Duccio Chiarini (rojen leta 1977 v Firencah) je študiral film na Londonski filmski šoli. Do zdaj je posnel že nekaj kratkih filmov in dva dokumentarca. Pretesna koža je njegov celovečerni igrani prvenec, premierno pa je bil prikazan na festivalu v Benetkah.
kritike
»Režiser in debitant Creatini, ki svojo vlogo odigra z ganljivo zadržanostjo, se Edovih telesnih težav in iskanja rešitev zanje lotita z osvežujočo, sproščeno iskrenostjo – pred goloto, ki je za to zgodbo nujna, si niti ne zatiskata oči niti se nad njo ne naslajata (to nikakor ni ‘komad’ v slogu Larryja Clarka). Zdi se, da je lik Eda, spoštljivega, a vase zaprtega najstnika, navdihnil tudi vizualni slog filma s precizno kadriranimi kompozicijami turškega direktorja fotografije Barışa Özbiçerja (Med, Yozgat Blues), ki ves čas vzdržuje raven dostojanstva in spoštovanja, kot pritiče temu občutljivemu kavalirju v nastajanju.«
– Boyd van Hoeij, The Hollywood Reporter
»Čeprav film ne ponuja nič radikalno novega, bo s svojo inteligentno mešanico humorja in drame očaral gledalce, morda pa jih bo celo kaj malega naučil o pogumu, improvizaciji in premagovanju lastnih negotovosti. V zadnjem času na velikem platnu nismo videli prav veliko tako prikupnih mladeničev, kot je ta malodušni, kot zobotrebec suhi najstnik, ki mu v prsih bije veliko srce. Njegova dejanja in besede vodi zdrava pamet, tudi ko ljudje okrog njega delajo ali govorijo stvari, ki bi utegnile prizadeti njim ljube osebe. Creatini čudovito upodobi mladeniča, ki je primoran premagati strah, bolečino in neznano, da bi vzel prihodnost v svoje roke.«
– Stefan Dobroiu, Cineuropa
»Ironija je v tem, da Edo noče biti gospodar. In četudi njegova koža ne bi bila pretesna, ne bi hotel biti gospodar. Še več: četudi bi imel povsem “normalen” ud, bi imel še vedno takšne težave in strahove, kot jih imajo s seksom – zlasti s prvim seksom – najstniki. Najstnik, ki ni še nikoli, živi pač v večnem strahu, da ne bo nikoli. In Edo noče postati moški na račun punc ali žensk. /…/ Pretesna koža je nasprotje Ameriške pite: Edo v seksu ne vidi kapitalističnega podjetja v slogu “komur prej pride, zmaga.” Žensk noče premagati, kaj šele da bi si jih skušal podrediti. V vojni je le z moškim, patriarhalnim odnosom do falosa, ne pa z ženskami. In ker z ženskami ni v vojni, njegov “problem” sploh ni problem – le antikapitalistični ekonomiji šeringa, souporabe in improvizacije ga mora prepustiti.« ZA
– Marcel Štefančič, jr, Mladina