Posnetki prikažejo vzporedni svet vojne, ki naj bi trajala nekaj tednov in se očitno ne bo končala tako hitro; sprva odražajo skrajno sovraštvo Rusov do Ukrajincev, njihov podcenjevalni odnos do »manjvrednih sosedov«, prezir do zahodnih demokracij, glorificiranje ruskega vodstva. Postopoma vstopijo drugačni pogledi, zaskrbljenost svojcev za svoje sinove na fronti, izpovedi mladih vojakov, ki so sprva polne zanosa, sčasoma pa vse bolj pesimistične in nihilistične; vojna jim hitro pride do živega, odražajo vse bolj brezupne razmere na fronti …
»Ob nastopu obsežne ruske invazije sem bila v Ukrajini. Ponoči, ko sem opravila zadolžitve kot lokalna producentka za informativni kanal Al Jazeera English, sem imela navado poslušati prestrežene pogovore, ki so jih pridobile in javno objavile ukrajinske varnostne službe: telefonske klice ruskih vojakov v Ukrajini svojim družinam v domovini. Neskladje med brutalno resničnostjo, ki sem jo doživljala podnevi, in vsem, slišanim ponoči, je bilo šokantno. Na posnetkih so Rusi zveneli človeško. To je bilo najbolj boleče sprejeti: Zakaj ljudje počnejo tako nečloveške stvari?« (Oksana Karpovič)