Predelava kultnega romana Charlesa Portisa in istoimenskega vesterna Henryja Hathawaya z Johnom Waynom v glavni vlogi je pustolovska zgodba o pogumu in maščevanju izpod taktirke prav tako kultnih bratov Coen, ki pristno poustvarja neposreden humor in surovo lepoto ameriške literarne klasike.
»… brata Coen ne kanalizirata le komičnih, karnevalskih vesternov Johna Wayna in somračnega leta 1969, ampak tudi somračne vesterne Johna Wayna (Iskalca, Mož, ki je ubil Libertyja Valancea) in večni sedanjik Amerike, kjer krščanski fundamentalizem (Mattie se stalno sklicuje na Biblijo, film se začne z bibličnim citatom) podžiga slo po retaliaciji (Mattie – otroka! – razganja od maščevalnosti), kjer »humanitarni« shock & awe intervencionizem (invazija na indijanski teritorij) odmeva v neupravičljivi civilizacijski brutalnosti pravice (film se začne z obešanjem, z dreves groteskno visijo trupla), kjer tea-partijski rasizem (Indijanec pred eksekucijo nima pravice do zadnjih besed) dopolnjuje morala, ki se zvede na vprašanje, kdo bolje strelja, kjer banke vodijo tatovi, kjer na koncu vedno vse plačaš, kjer je junaštvo na eno oko slepo in kjer vsi nase kljub vsemu gledajo skozi otroške oči. A po drugi strani: Mattie je resda spet stara 14 let, toda ne bo vedno … Z deželo – z Divjim zahodom, rajskim vrtom, fontano »manifestne Usode« – se ni pomladila, ampak postarala, toda Cogburn ji je dal nekaj, o čemer lahko zdaj, mnogo let kasneje, govori in piše. Pravi pogum ni parodija originalnega Pravega poguma: ne, brata Coen sta preveč precizna, da bi bila parodija njun modus operandi, kaj šele njun raison – v resnici sta tako precizna, da njuni filmi potem izgledajo komično. ZELO ZA«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina