zgodba
Mory in Anta, mlada zaljubljenca iz revnega dakarskega predmestja, sanjata o lepši prihodnosti v Parizu. Naveličana življenja v zaostali in provincialni državi hrepenita po bogastvu in slavi, ki ju čakata v tujini. Odločena, da za vsako ceno zapustita Senegal, začneta zbirati denar za pot …
iz prve roke
»Afrika ima izjemen filmski potencial. Ustno izročilo je izročilo podob. Tisto, kar izrečemo, je močnejše od zapisanega; beseda nagovarja domišljijo, ne ušes. Domišljija ustvarja podobe, podobe pa ustvarjajo film. /…/ Filmska umetnost se je rodila v Afriki, ker se je podoba sama rodila v Afriki. /…/ Zanimajo me ljudje z družbenega roba, saj menim, da za razvoj skupnosti naredijo več kot konformisti. Marginalizirani ljudje skupnost povezujejo s širšim svetom. Liki v Potovanju hijene se mi zdijo zanimivi, ker njihove sanje niso sanje običajnih ljudi. /…/ Film Potovanje hijene je nastal v času hude krize v mojem življenju. Veliko stvari sem hotel spremeniti. Nisem mogel več prenašati afriške kinematografije, spravljala me je v obup, bila je preveč površna. Ne v ideološkem smislu, ampak v formalnem. Nikoli ni presegla svojih okvirjev, ničesar ni zamajala. Iz te jeze se je rodilo Potovanje hijene. /…/ Film govori o Afričanih, ki hrepenijo po Evropi; Afričanih, ki imajo Evropo za vrata Afrike in verjamejo, da morajo oditi, če se hočejo potem vrniti domov in si pridobiti spoštovanje. Kot bi šlo za nekakšno pripravo za vstop v civilizirani svet … Veliko ljudi v Evropo potuje ilegalno. Tudi sam sem se odpravil na takšno ilegalno potovanje. Ladja me je pripeljala do Marseilla, tam pa so me prijeli in vrnili v Dakar. Potovanje hijene /…/ je navdihnil moj odpor do podobe Evrope, kakršna se vztrajno prikazuje Afričanom. Podobe, ki jo ustvarjajo tudi Afričani sami. Tisti, ki se vrnejo, Evropo prikazujejo v tako lepi luči, da si človek želi samo še odpotovati. In začne se počutiti kot tujec v lastni deželi. Proti temu /…/ se upiram v svojem filmu. Poleg umetniškega raziskovanja sem želel narediti tudi nekaj koristnega: izbrisati iluzije svojim rojakom, ki še niso odšli in še vedno hrepenijo po Evropi, kot bi šlo za nekakšno bolezen. Sam sem ozdravljen. /…/ Sledim zakonitostim zgodbe. Ko se zgodba konča – ali ‘pade v ocean’, kot pravimo –, ustvari sanje. Ima energijo in smer. Upam, da se vsi moji filmi končajo z naukom, toda v mojem pogledu in pristopu je hkrati velika svoboda. Gledalcem prepuščam, ali bodo vstopili v zgodbo ali ne. Svobodno lahko izberejo svojo pot, vstopijo ali izstopijo. Z eno besedo: ‘svoboda’ je tisto, kar zaznamuje moje početje.«
– Djibril Diop Mambéty
vtisi mlade programske ekipe Kinotripa
»Film me je pritegnil, ker je nekaj popolnoma drugačnega od vseh filmov, ki sem jih kdaj videla. Način, kako so se vrstili prizori, mi je dajal občutek pripovedovanja, kot bi brala knjigo z veliko metaforami. Zdaj razumem, zakaj režiser pravi, da si svojo ustvarjalno muzo predstavlja kot “afriško babico, ki zna pripovedovati zgodbe kot vsaka babica pod mesečino”. Novost zame je tudi afriški film. Izjemno zanimivo mi je bilo skozi film stopati po tuji državi, ki jo morda le malokrat vidimo na platnu. In čeprav je film star petdeset let je še vedno aktualen za našo generacijo, saj prikaže vidike mladosti: ljubezen, uporništvo, sanjarjenje o boljšem svetu, svoboda in kaj bi zanjo storili.«
– Mija Kolarič, članica 8. generacije Kinotripa
kritike
»Med vsemi afriškimi filmi je Potovanje hijene tisti, ki bo prestal preizkus časa; ki bo vedno aktualen. To je edinstven film, tako edinstven kot Mambéty sam.«
– Abderrahmane Sissako
»Potovanje hijene ima energijo Golih v sedlu, Imamure in vseh tistih, ki kažejo sredinca prejšnji generaciji. Zgodovinar afriške kinematografije Manthia Diawara je zapisal, da režiser ‘preplavi platno s fantazijami afriške modernosti, ki jim v filmu ali književnosti še nismo bili priča’. [Potovanje hijene] je s svojim mladostnostim duhom in nespoštovanjem filmskih konvencij odprlo vrata novim afriškim filmskim ustvarjalcem.«
– Mark Cousins, The Story of Film
»Potovanje hijene je preroški film. Ta portret senegalske družbe leta 1973 se ne razlikuje dosti od današnje realnosti. V Gibraltarskem prelivu vsak dan umre na stotine mladih Afričanov, ki skušajo priti v Evropo. Kdo še ni slišal zanje? Djibrilov film daje glas njihovi bolečini: tisti mladi nomadi prečkajo širni ocean, da bi našli svojo srečno zvezdo, toda vse, na kar naletijo, je človeška krutost. Potovanje hijene je prelep, ganljiv in nepričakovan film, ki postavi pod vprašaj naša lastna dejanja.«
– Souleymane Cissé
»Težko je preceniti pomen /…/ Potovanja hijene in njegovega ključnega mesta v afriški kinematografiji. /…/ [Film] je lastnoročno ovrgel zastarele kritiške predpostavke, da je afriška kinematografija neločljivo povezana s socialnim realizmom in imuna na eksperimentalne pripovedne strategije. Mambétyjev film seveda navduši z načinom, kako raziskuje številna tradicionalna protislovja frankofonskega afriškega filma: nasprotje med tradicijo in sodobnostjo, med podeželsko in mestno senzibilnostjo, pa tudi uničujoče posledice kolonialistične dediščine, ki obstajajo hkrati s korupcijo in hinavščino neokolonializma. Toda njegov največji dosežek je, da omenjene motive preoblikuje in postavi v nove kontekste, in to na resnično osupljiv način.«
– Richard Porton
»/…/ čisti dragulj /…/ nesporna mojstrovina afriške avantgarde.«
– John Akomfrah
»Le malo filmov iz sedemdesetih let deluje tako sodobno kot pravljica o Moryju in Anti: reimaginacija tradicije griotov skozi prizmo Jean-Luca Godarda in Arthurja Penna.«
– Andreas Busche, Najboljši filmi vseh časov, Sight and Sound
»Čeprav sem nezaupljiv do pojma lepote, pa verjamem, da je vsaka sličica v filmu poskus, kako lepoto narediti otipljivo in trajno skozi misterij: vsak posnetek je slika, ki skuša poustvariti ne svet, pač pa izkušnjo opazovanja sveta z globoko predanostjo.«
– Alonso Díaz de la Vega, Najboljši filmi vseh časov, Sight and Sound
»Anarhičen, nadrealističen, šokanten, divji … Vizualni in zvočni kontrasti Potovanja hijene so hkrati meditativni in vznemirjujoči. Film imam tako rad, ker preprosto ni podoben ničemur drugemu.«
– Robin Baker, Najboljši filmi vseh časov, Sight and Sound
Potovanje hijene je leta 2008 restavrirala organizacija World Cinema Foundation v sodelovanju z družino Djibrila Diopa Mambétyja. Restavriranje je potekalo v laboratoriju Cineteca di Bologna/L’Immagine Ritrovata. Finančna sredstva so zagotovili Armani, Cartier, Qatar Airways in Qatar Museum Authority.