»Jaz sem večni šaljivec. Spravljati ljudi v smeh – to je moja religija.«
– Raj Kapoor
»Snemati filme je kot prodajati sanje. Gledalec vidi junaka, kako obračuna z dvajseterico, in poskoči od veselja. Z junakom se poistoveti in da duška lastni frustraciji. Kupi njegove sanje … Tudi jaz prodajam sanje, a to so vizije sublimne ljubezni. V tem je glavna razlika. Njihov je film sovraštva, moj film je film ljubezni.«
– Raj Kapoor
zgodba
Zgodba se odvija v Mumbaju. Spremljamo Rajuja, odtujenega sina sodnika Raghunatha, ki najde nadomestnega očeta v tolovaju Jaggi, krivemu, da so Rajujevi mami vzeli dom. Raju ubije Jaggo in skuša nato ubiti še Raghunatha, kar mu sodnik oprosti. Ko znova osvoji srce Rite, svoje mladostne ljubezni, ki je zdaj odvetnica, ga ta zagovarja na sodišču.
Napeta ojdipska melodrama, ki jo odigra družina Kapoor, se postopoma razlije v serijo halucinantnih podob (sanjski prizor, prizor v zaporu na koncu filma, dekor sodnikove graščine). V filmu se je Kapoor prvič na pravljični način lotil tematike razredne delitve v Indiji, katere oblastniški neksus (moč, zakon, patriarhat) izrecno izključuje junaka. S filmom sta Kapoor in Nargis postala zvezdnika še v večini nekdanje Sovjetske zveze, v arabskem svetu in v Afriki.
iz prve roke
»Kakšne filme danes snemamo! Mislim predvsem na tako imenovani popularni film. Ko smo nekoč delali filme, so bili ti tudi popularni, zelo popularni, pa ne le v Indiji, temveč po vsem svetu. A s tistimi filmi smo tudi veliko povedali. Hoteli smo nekaj pokazati, nekaj sporočiti svetu … Pri tem so nas usmerjali naši voditelji, naši misleci, pesniki, pisatelji, kar je mnoge od nas spodbudilo k snemanju. Skozi te filme smo predstavljali Indijo: to je naša kultura, naša glasba, to je naš boj, to je tisto, kar bi radi dosegli. Vesten, angažiran režiser pa se je danes znašel na razpotju in ne ve, po kateri poti naj krene. Ene same prave poti ni, pasti pa so številne. Zato se večinoma prepuščamo ustvarjanju eskapistične zabave ali zgolj imitiranju. In to ne vodi nikamor. Vendar vem, da bo spet prišel tisti čas, in to kmalu … Mene morda ne bo več tu, a zagotovo bodo spet prišli režiserji s filmi tiste vrste, ki lahko doseže milijone ljudi in se jih dotakne.«
– Raj Kapoor
portret avtorja
Ranbirraj (Raj) Kapoor (1924–1988) se je rodil v Peshawarju (v današnjem Pakistanu) in že v otroških letih spoznal svet filma. Prvo filmsko vlogo je odigral pri trinajstih letih (Inquialab, 1937). Z očetom, igralcem Prithvirajem Kapoorjem, je pozneje sodeloval kot igralec, producent in režiser. Pustil je šolo in nekaj časa delal kot deček za vse pri studiu Bombay Talkies, pozneje tudi kot pomočnik režiserja. Leta 1948 je ustanovil filmski studio Chebur v Mumbaju in nemudoma posnel svoj režijski prvenec Aag. Uspeh drugega filma, Barsaat (1949), mu je omogočil nadgradnjo studia. Filmi kot Potepuh in Gospod 420 (Shree 420, 1955) – v teh je odigral vlogo prikupnega potepuha – so mu prinesli svetovno slavo. Njegov prvi barvni film, Sangam (1964), je bil pet let najuspešnejši v Indiji. Sledil je finančni polom ambicioznega Mera Naam Joker (1970), ki ga je snemal šest let. Njegova zadnja dela so bujno stilizirane sentimentalne zgodbe, polne prikrite seksualnosti in precej drugačne od glasbeno obarvanih socialno-komičnih dram, ki jih je ustvarjal v zgodnjem obdobju. Raj Kapoor je eden najpomembnejših akterjev indijskega filma. Označujejo ga za superzvezdnika, producenta, režiserja in igralca v eni osebi, filmski zgodovinarji in poznavalci pa ga pogosto imenujejo ‘indijski Charlie Chaplin’, saj je velikokrat igral vloge malih, nepomembnih tatov, ki kljub vsem težavam ostanejo vedri in pošteni ter ob tem opozarjajo na krivice krute realnosti. Kot eden najpopularnejših indijskih igralcev in režiserjev se je Kapoor vedno ravnal po svoji volji, a znal hkrati prisluhniti zahtevam in željam širnega občinstva.
kritike
»Raj Kapoor je bil veliki zvezdnik-auteur postkolonialne zlate dobe indijske kinematografije – Cary Grant in Cecil B. DeMille v enem privlačnem paketu. /…/ Bil je več kot prvi zvezdnik indijskega filma. Za večino planeta je bil Indija v vsej njeni vitalnosti, človečnosti in bridkosti. Potepuh in drugi filmi, ki jih je Kapoor v 50-ih režiral, produciral in v njih zaigral skupaj z Nargis, svojo muzo in ljubimko, so postali senzacije ne le v Indiji in vsem arabskem svetu, pač pa tudi v Sovjetski zvezi (kjer so njihove pesmi postale največje uspešnice) in komunistični Kitajski (Mao je nekoč označil Potepuha za svoj najljubši film). /…/ S silovito sanjsko sekvenco, dovolj strasti, prevratov in zapletov za ducat hollywoodskih melodram in sijajnim, vznemirljivim obmorskim zapeljevanjem je Potepuh odlična prva čitanka o indijskem filmu in njegovem igralcu auteurju, na veke cenjenemu ‘velikemu šovmanu’.«
– Richard Corliss, o vključitvi Potepuha v prestižno stoterico največjih filmov vseh časov po mnenju revije Time
»Nenavaden in neznanski talent Raja Kapoorja združuje celo vrsto vplivov, sorodnosti in afinitet – Chaplin, Frank Capra, Orson Welles –, v njegovih kasnejših filmih je mogoče zaslutiti celo kanček Russa Meyerja. Spet drugič njegov opus prikliče v spomin dela evropskega literarnega giganta 19. stoletja, ki so mu naklonjenost ponižanim in premaganim, protejska ustvarjalnost, neizčrpna energija in nagnjenje k ekscesu prinesli slavo in ugled domovine že v rani mladosti, tako kot Kapoorju. Ja, Raj Kapoor je – do neke mere – Victor Hugo indijskega filma.«
– Elliott Stein, Raj Kapoor: The Showman Auteur of Indian Cinema
»Kapoor, ki si je za svojo filmsko persono izposodil bahavo hojo in muzanje Clarka Gabla, radoživost in zabavljaštvo Gena Kellyja, predvsem pa patos in heroizem Chaplinovega reveža, je hipoma postal največji superzvezdnik indijskega filma. Kot režiser je s svojimi stilističnimi inovacijami – od ekspresionizma in drznega neorealizma zgodnjih del ter prve vpeljave epskih glasbeno-plesnih točk do blestečega technicolor delirija bolj komercialno usmerjenega poznega obdobja – pomagal začrtati podobo bollywoodskega filma, kot ga poznamo danes. Poleg značilno sodobnega, hiper-romantičnega stila pa je Kapoorjeve filme zaznamoval še en močen pečat: globoka zavzetost za družbena vprašanja, ki je odražala reformistična in narodnobuditeljska prizadevanja Gandija in Nehruja.«
– Noah Cowan, umetniški direktor Mednarodnega filmskega festivala v Torontu
Film Potepuh je bil v kinematografu na Kolodvorski 13 (današnji Kinodvor) prvič predvajan od 21. do 26. avgusta 1958.
35-milimetrsko filmsko kopijo z angleškimi podnapisi je zagotovil Direktorat za filmske festivale v New Delhiju s pomočjo Veleposlaništva Indije v Ljubljani. Zahvale: Rizwan Ahamd, Ramesh Chandra, veleposlanik Indije Sarvajit Chakravarti, R.K. Upadhyay in Robert Shetkintong.