Dve sestri in brat – stari 7, 8 in 9 let – živijo sami v velemestu. Ker jih je mati zapustila, se preživljajo po svojih najboljših močeh, tako da kradejo, prosjačijo in žeparijo … Živijo tako, kot si življenje predstavljajo.
Neobdelana, groba, a občutljiva kamera Isild Le Besco beleži življenje, kot ga doživljajo protagonisti. To je brezkompromisen, radikalen filmski izraz. »Ko smo prvič videli Do zadnjega diha (À bout de soufflé), je bilo sporočilo približno tako: karkoli že je to, kar smo pravkar videli, zagotovo na filmskem platnu še nikoli nismo videli nič podobnega. Od tedaj sem lahko občudoval že številne sijajne, presunljive, inovativne filme, a vse do Polovične cene nisem nikoli ponovno začutil tistega fizičnega občutka svežine in skrajnosti.«
Chris Marker