iz prve roke
»Sem feministična, queer in antifašistična umetnica in kulturna delavka. Ena glavnih tem v mojih delih je odnos med spominom in zgodovino. Danes zame to pomeni raziskovanje naraščajočega vala fašizma in radikalizacije razredne družbe. Osrednja tema filma je antifašistični odpor, ki je prikazan iz dveh zornih kotov. Glavna perspektiva je Sonjina življenjska zgodba, ki se začne sredi vzpona fašizma v Evropi tridesetih let. Sonja je izredno sugestivna pripovedovalka /…/. Odpelje nas neposredno v vzdušje in miselnost časa, ki je sprožil odpor proti fašizmu. Druga pa je sodobna perspektiva, perspektiva naju dveh: scenaristk Marte Popivoda in Ane Vujanović, beograjskega queer para in levičarskih aktivistk, ki sva emigrirali v Berlin. Sonjo sva obiskovali in intervjuvali več kot deset let ter njeno zgodbo soočali z lastnimi izkušnjami z naraščajočim fašizmom v današnji Evropi. /…/ Krajine upora so nastale kot alternativni spomenik Sonji in številnim drugim neznanim junakom antifašističnega boja. Pomembno pa je poudariti, da Sonja za naju ni monolitna, brezspolna junakinja, kakršne poznamo iz uradne zgodovine. Najin filmski spomenik je čustven in kontemplativen. To je ‘ženski obraz vojne’.«
– Marta Popivoda
portret avtorice
Marta Popivoda v svojih filmskih in video delih raziskuje razmerje med spominom in zgodovino, med kolektivnim in individualnim ter med ideologijo in vsakodnevnim življenjem, s posebnim poudarkom na antifašističnih in feminističnih potencialih jugoslovanskega socialističnega projekta. Njen prvi celovečerni dokumentarec Jugoslavija, kako je ideologija premikala naše kolektivno telo (Yugoslavia: How Ideology Moved Our Collective Body) je bil leta 2013 premierno prikazan na Berlinalu, ogledali smo si ga lahko tudi v Slovenski kinoteki, danes pa je del stalne zbirke newyorškega Muzeja moderne umetnosti MoMA. Dela Marte Popivoda so bila prikazana tudi v drugih pomembnih muzejih in galerijah, kot so Tate Modern v Londonu, MAXXI v Rimu, M HKA v Antwerpnu in +MSUM v Ljubljani. Leta 2018 je za Slovensko mladinsko gledališče skupaj z Ano Vujanović, soscenaristko Krajin upora, režirala predstavo Krajine svobode, zgodbo o treh partizankah iz druge svetovne vojne, med katerimi je bila tudi Sonja Vujanović, protagonistka pričujočega filma in Anina babica.
Marta Popivoda je prejemnica prestižne nagrade Akademije umetnosti v Berlinu in nagrade galerije Edith-Russ-Haus za mlado medijsko umetnico.
kritike
»Krajine upora so tako izjemne zato, ker antifašistični odpor uspešno prikažejo kot izraz ljubezni. Današnji mediji sodobna protifašistična gibanja pogosto demonizirajo kot nasilna in polna sovraštva. Toda v Krajinah upora se za gonilno silo izkaže prav ljubezen, najbolj otipljivo izražena v razmerju med tremi ženskami, ki so posnele film. Ljubezen je tista, ki ustvari prostor za žalost. Ko Sonja opisuje trenutek, ko je izvedela za smrt svojega prvega moža, se spomni besed starejšega tovariša: ‘Joči, otrok moj, joči, lažje ti bo.’ A tu je še ena vrsta ljubezni; tista, ki ljudi povezuje in navdihuje, da se borijo za skupne ideale, ne glede na to, kako brezupna se zdi situacija. Čeprav se oziramo v eno najtemnejših poglavij zgodovine in ga opazujemo z vidika mračnega obdobja, v katerem živimo, se Krajine upora izkažejo za delo, polno iskrenega upanja. Ana in Marta uspešno opravita svoje poslanstvo in ustvarita spomenik, vreden njune tovarišice.«
– Cathy Brennan, Sight & Sound
»Mogočen spomenik človeškem duhu /…/ Sonjina sposobnost spominjanja je osupljiva, njeni opisi pronicljivi in slikoviti, gorečnost pa navdihujoča. A čeprav bi bilo pričevanje zanimivo poslušati celo na radiu, uspejo režiserka in njeni spretni sodelavci učinek še povečati z oblikovanjem subtilno varčnega filmskega okvirja. /…/ Rezultat je nesentimentalen, a izjemno ganljiv film.«
– Neil Young, Screen Daily
»/…/ ne razkriva le zgodovine ženskih bork za svobodo, temveč sproža vprašanja o fašističnem odporu v enaindvajsetem stoletju.«
– Danel Kasman, Notebook
»Krajine upora /…/ Marte Popivoda so pravi biser; s holokavstom navdihnjeni dokumentarec, ki v spomin prikliče abstraktno senzibilnost filma Globina dva Ognjena Glavonića.«
– Simon Popek
»Navdihujoče delo srbske režiserke Marte Popivoda poveže dve različni zgodovinski obdobji, ki pa imata istega sovražnika: fašizem. /…/ Navdihujoče je videti, da je pristni komunistični duh, ki je odprt in strpen (v nasprotju s svojimi totalitarnimi mutacijami) in ki postavlja človečnost pred ideologijo ali narodno pripadnost, še vedno živ. Po drugi strani pa je zaskrbljujoče dejstvo, da se moramo vedno znova spominjati, kdo so resnični junaki. A prav zato imamo Marto Popivoda in Ano Vujanović ter številne druge balkanske filmske ustvarjalce, ki ohranjajo plamen, pa čeprav jih skorumpirane in egoistične vlade lastnih držav redno sabotirajo in označujejo za izdajalce.«
– Vladan Petković, Cineuropa