Raymond Depardon, ki je tudi sam odraščal na kmetiji, se je v svoji trilogiji Podeželski obrisi lotil kmetijske kulture, ki se je v sodobnih časih znašla pod izjemnim pritiskom in je povečini v nevarnosti, da povsem izumre. Okrožja Cevennes, Lozère, Ardèche in Haute-Loire so bila stoletja znana po kmetijstvu in živinoreji. Zdaj se mora tradicija umikati posodabljanju in zahtevam Evropske unije. Stare kmetije se vse pogosteje spreminjajo v luksuzna posestva, agrikultura prehaja pod zaščito velikih prehrambnih korporacij. Serija treh filmov prikazuje moške in ženske, ki vsem težavam navkljub ostajajo zvesti tradicionalni obliki kmetovanja in podeželskega življenja, trije filmi obujajo spomine na čase preprostosti in čiste lepote. Medalja ima seveda dve plati: kar sodobni človek dojema kot umirjeno življenje, je v resnici nemalokrat življenje na pragu revščine in neizbežne osamitve.
»Otroštvo sem preživel na kmetiji in dolgo je trajalo, preden sem se sprijaznil s tem dejstvom, čeprav sem kmetijo zapustil zelo mlad, pri 16. Kot veliko ljudi v 1960. sem iz tega sveta pobegnil zaradi predsodkov. Včasih sem se ga celo sramoval. Pozneje so se čustva postopoma popolnoma spremenila: postal sem ponosen, da sem bil rojen na kmetiji. A vseeno nisem mogel o tem posneti filma. Najprej sem moral storiti ogromen ovinek, nekakšno svetovno turnejo, preden sem si upal snemati kmetovalce. A vseeno nisem nikoli zmogel naredil filma o starših.«
(Raymond Depardon)