Grace in Edward sta poročena devetindvajset let. Ko ju v majhnem obmorskem mestu, kjer je odraščal, nekoč obišče sin Jamie, mu oče pove, da namerava ženo zapustiti – in to še istega dne … Globoko oseben film, v katerem režiser secira zakon lastnih staršev, je čustveno silovita, a tudi nežna in humorja polna zgodba o obžalovanju, napačnih odločitvah ter o tem, da nikoli ni prepozno za nov začetek.
»Film govori o razmerjih, o bremenih, ki jih prinašajo razmerja, še posebej tista, ki jih starši odlagajo na ramena svojih otrok. /…/ Ko sem pisal scenarij, sem mislil, da gre za zgodbo o razpadu zakona, vendar sem si med snemanjem premislil. Ob vsakem ogledu mi postaja bolj jasno, da je to pravzaprav Jamiejev film, zgodba o sinu. /…/ Običajno mislimo, da ločitev staršev pretrese le majhne otroke, odrasli pa jo zlahka prenesejo. Ni tako. Ločitev staršev v odrasli dobi te pripravi do tega, da začneš znova razmišljati o temeljih svojega otroštva.«
– William Nicholson
kritike
»To je težka vloga, prežeta z besom in samopomilovanjem. Annette Bening, sijajna igralka v vrhunski formi, pogumno sprejme izziv in poišče ranjeno srce ženske, ki ne more ali pa noče odnehati. Film Pod belimi pečinami je v enaki meri nepozaben in bes vzbujajoč, pogosto v nasprotju s samim seboj in zahtevami občinstva. Toda s tem, ko se režiser sprijazni s svojimi starši in njihovim vplivom na njegovo življenje, tudi po smrti, spregovori o nečem univerzalnem: o komediji in tragediji človeškega stanja.«
– Peter Travers, Rolling Stone
»Bog, ki očitno nima nič proti ločitvi, je videl, česar sama ni videla – da z Edwardom nista bila ustvarjena drug za drugega in da je bil vlak, na katerega sta “naključno” vstopila pred davnimi leti in se “srečno” spoznala, le kozmična zmota, le nesmiselno naključje, v katerem sta videla preveč. S trpljenjem – s tem, da sta se nenehno mučila, da sta se prepirala, da sta si šla na živce ipd. – ji je pokazal, da nekaj ni v redu, da torej med njima zeva prepadna praznina. To je le nakazal, namignil – poetično. Ni ji hotel vsega povedati naravnost in brez olepšav – tako banalen pa spet ni. To, da je oni drugi ženski ime Angela, pa kaže, da tudi ni brez smisla za humor.« ZA
– Marcel Štefančič, jr., Mladina