Danes je blagajna odprta od 09:00 do 21:30 (odpre se čez 01:27).

Po isti poti se ne vračaj Po isti poti se ne vračaj

Jože Babič / Jugoslavija / 1965 / 90 min / slovenščina, srbohrvaščina

Kako je Slovenija graditelje Slovenije prelevila v »nevidne« ljudi.

Fotografije

Na koncu filma Na svoji zemlji so se Slovenci in Bosanci navdušeno, evforično, katarzično objemali in poljubljali. Skupaj so osvobodili Slovenijo, skupaj gredo osvobodit še Trst. Potem pa je bilo ljubezni sunkovito konec. Bosanci se v slovenskem filmu spet pojavijo šele po sedemnajstih letih, leta 1965, toda v izrazito podrejenem položaju – v Babičevem filmu Po isti poti se ne vračaj so le še sezonski delavci, ki garajo za Slovenijo. Mačor (Davor Antolić) se spominja, kako so v njegovo vas prišli Slovenci, kako so mu ponudili slovenski sen, kako je potem s trebuhom za kruhom odšel v Slovenijo, kako je zidaril, kako je plesal s Slovenko, kako je gradil in moderniziral Slovenijo, kako se je nekajkrat stepel in kako je velikokrat tekel, bežal – pred Slovenci, ki so ga žalili, šikanirali, zmerjali z »bizantincem« in v njem videli le gangsterja, kalilca javnega reda in miru, tujek, parazita. »Drugčiji su oni ljudi.« Ne, Slovenija jim ne plane v objem. O nekdanji evforiji ni več ne duha ne sluha. Slišati je le še nestrpnost, psovke, podcenjevanje, poniževanje in stereotipizacijo.

Film Po isti poti se ne vračaj, sicer inverzija holivudskih filmov (recimo Vidorjeve Ameriške romance), v katerih se revni imigranti s pridnostjo in vztrajnostjo prelevijo v tajkune, mogočne, jeklene industrialce, je bil angažiran, družbeno-kritičen, črnovalovski, toda muslimana, Alijo in Ahmeta, sta igrala Slovenca, Jože Zupan in Miha Baloh, kar je kakopak spominjalo na stare, arhaične, predmoderne filme (recimo na Griffithovo rasistično melodramo Rojstvo naroda), v katerih so črnce igrali belci. Tej stereotipizaciji – temu žaljivemu karikiranju črncev – so rekli »blackface«. Sta bila Zupan in Baloh slovenski »blackface«? V Hitchcockovih Mladih in nedolžnih se na koncu izkaže, da je morilec bobnar, belec s počrnjenim obrazom – »blackface«. Kaj naj si mislimo o »blackfacu«, nam je torej Hitchcock povedal že leta 1937. »Vso kri bi ti spili,« sikne Ahmet, s čimer lepo opiše in napove Slovenijo, ki bo – tem bolj po prihodu kapitalizma – tuje delavce, nove graditelje Slovenije, prelevila v »nevidne« ljudi.

Iz kronologije kinematografa na Kolodvorski 13: film je bil na sporedu kina na Kolodvorski od 01.06.1966 do 03.06.1966.

ponedeljek, 06. 05. 2024

Maraton Slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo z Marcelom Štefančičem, jr.

V četrtek, 2. maja, so se na Kinodvorovo platno vrnili slovenski filmi – tokrat tisti, ki jih vse preredko vidimo. Po izboru kuratorja programa, Marcela Štefančiča, jr., smo si ogledali filme Ko zorijo jagode (in se posladkali s prvimi letošnjimi jagodami), Trst, Minuta za umor, Po isti poti se ne vračaj ter Ovni in mamuti. Vse projekcije so potekale s 35mm filmskega traku.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Široko in Kraljestvo vetrov Sirocco et le Royaume des courants d’air

Benoît Chieux

sreda, 03. 07. 2024 / 10:00 / Dvorana

Animirana uspešnica, ki gradi mostove med poezijo in filmi studia Ghibli, z očarljivmi vizualijami, ki spominjajo na Beatlesovo Rumeno podmornico. Epska sanjska pustolovščina bo celotno družino odpeljala na nepozabno potovanje.

Črni čaj Black Tea

Abderrahmane Sissako

sreda, 03. 07. 2024 / 13:00 / Dvorana

Veliki poet afriškega filma Abderrahmane Sissako (Čakajoč na srečo) se vrača z melanholično romanco, postavljeno v afriško četrt tretjega največjega kitajskega mesta.

20.000 vrst čebel 20.000 especies de abejas

Estibaliz Urresola Solaguren

sreda, 03. 07. 2024 / 18:15 / Dvorana

Tankočutna, s soncem obsijana zgodba o otroku, ki išče svoje ime. Prvenec baskovske režiserke je devetletni igralki prinesel nagrado za najboljšo vlogo na lanskem Berlinalu.