To je krut svet, v katerem volk pojé raco. Toda v tem svetu lahko deček zbere neverjeten pogum in volka ulovi! Peter in volk je z oskarjem nagrajena animirana različica klasičnega dela Prokofjeva v režiji nadarjene animatorke Suzie Templeton.
zgodba
Mala sirota Peter živi v ograjeni koči na robu temnega gozda v Rusiji. Zanj skrbi pretirano zaščitniški dedek. Peter ima malo stikov z ljudmi, ki živijo v mestu, in tamkajšnji otroci se ne zmenijo zanj. Njegova edina prijatelja sta raca in nagajivi ptič, ki ga vabita na pustolovščino na drugi strani ograje. Čeprav dedek Petru ne dovoli, da bi šel na drugo stran, Peter podleže radovednosti. Ukrade ključe ter se poda na odkrivanje divjega gozda. Med ptičem in raco izbruhne spor, ki pritegne pozornost dedkove debele mačke. Direndaj za ograjo prebudi dedka, ki pohiti ven in vnučka odpelje domov. Ko je Peter že na varnem, se iz gozda prikaže volk. Mačka se znajde v smrtni nevarnosti, a ji kljub debelosti nekako uspe uiti na tanko vejo, raca pa ima manj sreče. Ko steče proti ograji, se volku ponudi priložnost za obed: raca je prepočasna in volk jo na mah požre. Jezni Peter ujame volka v kletko in z dedkom ga odpeljeta v mesto. Kaj bo Peter storil z njim? Bo oprostil volku?
liki
Peter
Peter je deček, željan pustolovščin. Z dedkom živi na robu velikega divjega gozda. Prepričan je, da ga na drugi strani ograje čakajo številne vznemirljive pustolovščine, vendar mu dedek ne dovoli, da bi šel pogledat. Zato deček vzame stvari v svoje roke.
Petrova glasba je odigrana na godala.
ptič
Ptič je nagajiv in premeten. Kljub zlomljeni peruti leti ob pomoči prijaznega Petra in modrega balona. Ptič pomaga Petru prelisičiti volka, tako da mu pristane na gobcu in ga zamoti!
Ptičeva glasba je odigrana na flavto.
raca
Petrova simpatična in nežna prijateljica raca se sijajno zabava, ko drsa na ledu, nato pa prepočasi beži pred volkom in ta jo požre.
Glasba race je odigrana na oboo.
dedek
Dedek ima Petra zelo rad in ga želi zaščititi pred nevarnostmi divjega gozda. Je star in rad veliko spi, da ga ne bi tako bolele kosti.
Dedkova glasba je odigrana na fagot.
mačka
Dedkova debela mačka je ošabna in lena. Ure in ure drema ob dedku in sovraži vodo! Za zabavo rada preganja ptiča in raco.
Mačkina glasba je odigrana na klarinet.
lovca
Bajs in Zlobko sta lovca, ki želita uloviti volka. Sta velika zlobna nasilneža, zelo groba do Petra in drugih otrok. V resnici pa sta strahopetca: takoj ko zaslišita strele, se poženeta v beg!
Glasba lovcev je odigrana na pavke.
iz prve roke
»V zadnjih petih letih sem Petra in volka Prokofjeva poslušala več tisočkrat in preučila vsak ton, vsak stavek, se spraševala, kaj pomeni, si poskušala splesti jasno predstavo dela. Bila sem pred nenavadnim in težkim izzivom – napisati scenarij, ki se mora ujemati z že obstoječo in zelo natančno obliko. Želela sem ustvariti film, ki bi deloval na več ravneh, tako za otroke kot za odrasle, ki bi raziskoval naš strah pred divjo zverjo in hkrati očaranost z njo, ki bi pokazal, kako deček odkrije lastno moč in poštenost.
Želela sem ostati zvesta glasbi in zgodbi Prokofjeva, hkrati pa filmu dovoliti, da razvije lastno zgodbo. Ko sem bila majhna, me je pri Petru in volku najbolj navdušil in pretresel trenutek, ko zaslišimo raco gagati iz volkovega trebuha. V svojem filmu tega nisem mogla vizualno predstaviti, ne da bi bilo groteskno ali preveč nazorno za to dokaj realistično vizualno formo. Toda duh race živi dalje in nanjo se spomnimo v trenutku Petrovega največjega junaštva in razumevanja. Upam, da je ta Peter zvest duhu in namenu Prokofjeva pred 70 leti.«
– Suzie Templeton, režiserka
o avtorjih
Suzie Templeton
Z bafto nagrajeno režiserko Suzie Templeton je med zvezde svetovnega animiranega filma izstrelil s številnimi nagradami ovenčani film Stanley, nadrealistična in mračno-komična zgodba o moškem, ki se zaljubi v zeljnato glavo. Temu je sledil izjemen uspeh filma Pes (Dog), pretresljive in srhljive zgodbe o fantu, ki se mora sprijazniti s smrtjo svoje matere. Film je osvojil številne najvišje svetovne nagrade za animirane filme. V sodelovanju s produkcijskim podjetjem BreakThru Films je Suzie Templeton posnela novo polurno priredbo klasike Prokofjeva, film Peter in volk, ki je bil z orkestrsko spremljavo premierno prikazan v Royal Albert Hall septembra 2006. Nominiran je bil za bafto, ogledati pa si ga je mogoče po vsem svetu na projekcijah z živo orkestrsko spremljavo.
skladatelj Sergej Prokofjev (1891–1953)
Sergej Prokofjev je pomembna osebnost in eden najpriljubljenejših skladateljev 20. stoletja. Študiral je na sanktpeterburškem konservatoriju pri Rimskem-Korsakovu in Ljadovu. Z zgodnjimi deli je zaslovel kot enfant terrible, najprej zaradi Skrjabinovega vpliva, pozneje pa zaradi silovitega motoričnega konstruktivizma, kakršen je značilen za Skitsko suito. Svojo virtuoznost na klavirju je pokazal na številnih koncertih. Leta 1918 je zapustil Rusijo in odšel v ZDA, pozneje pa kot skladatelj deloval predvsem v Parizu. Med odrskimi deli, ki so bila premierno uprizorjena v 20. letih 20. stoletja, sta operi Zaljubljen v tri oranže in Igralec, pa tudi baleti, ki jih je naročil Djagilev, Zgodba o norcu, ki je prelisičil sedem norcev, Jekleni skok in Izgubljeni sin. Leta 1936 se je Prokofjev vrnil k svojim koreninam, v Rusijo, vendar je kmalu postal tarča političnih napadov kulturnih komisarjev. Dela Prokofjeva iz sovjetskega obdobja so med najbolj cenjenimi: Peter in volk, opera Vojna in mir ter baleta Romeo in Julija in Pepelka. Prokofjev je umrl leta 1953, istega dne kot Stalin. Njegovo glasbo v vseh obdobjih odlikujejo duhovitost, nepozabne melodije in instrumentalna barvitost.
Po filmu Peter in volk si bomo ogledali še kratek dokumentarec o tem, kako je nastajalo to filmsko delo.