zgodba
Opomba je zgodba o siloviti tekmovalnosti med očetom in sinom. Oba sta ekscentrična profesorja, ki sta svoje življenje posvetila delu. Eliezer Shkolnik je mrkogled in trmast purist, ki v dolgoletni karieri nikoli ni dobil priznanja za svoje delo. Njegov šarmantni sin Uriel pa je zvezda v vzponu, priljubljen profesor z vrsto priznanj in natrpanim urnikom javnih nastopov. A nekega dne se karte obrnejo: Eliezerja obvestijo, da bo prejel najprestižnejšo državno nagrado in vsa njegova nečimrnost nenadoma privre na dan …
Duhovita farsa o večnem medgeneracijskem boju ter pronicljiv vpogled v akademski svet, prežet z ljubosumjem in zavistjo. Nagrada za najboljši scenarij v Cannesu in nominacija za oskarja za najboljši tujejezični film.
iz prve roke
»Všeč mi je, če gledalci gledajo film kot komedijo. Potem se lahko smejijo in zabavajo in vsega ne jemljejo preveč resno. A če hočemo biti natančni, izpolnjuje zgodba vse pogoje za tragedijo – tako kot večina zgodb o očetih in sinovih. /…/ Neki proučevalec talmuda, znan po tem, da je pri svojem pisanju zelo varčen in suhoparen, mi je nekoč takole pojasnil opombo: ‘To je informacija, včasih anekdota, ki ni nujno preverljiva; lahko je šokantna ali trapasta in je pogosto le malo pomembna za glavno besedilo, hkrati pa preprosto preveč zanimiva in sočna, da bi jo popolnoma izpustili.’ Tako nekako bi lahko opisal tudi svoj film. To je opomba. /…/ Obstaja znana izjava, ki jo pripisujejo Henryju Kissingerju. Vprašali so ga, zakaj v akademskem svetu vlada tako brezobzirna tekmovalnost. Odgovoril je: ker je tveganje tako majhno. Mislim, da gre v filmu prav za to. Če imaš tako malo na kocki, postanejo tekmovalnost ter strast in prepričanje, ki jih potrebuješ za svoje delo, večji od življenja. Ugotovil sem, da bolj ko je snov ezoterična, večja je strast; močnejša so čustva, ki so potrebna, da iz svojega dela ustvariš življenjski projekt.«
– Joseph Cedar, režiser in scenarist
portret avtorja
Joseph Cedar (1968, New York) je študiral filozofijo in zgodovino gledališča na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu ter diplomiral iz filma na Univerzi v New Yorku. Njegova prva dva filma, Ha-Hesder (2001) in Medurat Hashevet (2004), sta bila izbrana kot uradna izraelska kandidata za oskarja. Oba sta doma dosegla izjemen komercialen uspeh ter pobrala nagrado ophir Izraelske filmske akademije za najboljši film. Njegov tretji celovečerec Beaufort (2007), ki govori o zadnjih mesecih pred izraelskim umikom iz Libanona leta 2000, je prejel srebrnega medveda za najboljšo režijo v Berlinu in nominacijo za oskarja za najboljši tujejezični film. Opomba je Cedarjev četrti celovečerec in njegov drugi film, ki je bil nominiran za nagrado oskar.
kritike
»/…/ neverjetno izviren in svež film, ki je iz Cannesa zasluženo odnesel nagrado za najboljši scenarij. /…/ Iz izkušenj vem, kako težko je ljudi prepričati, da je film o obskurnem študiju talmuda lahko zabaven, ganljiv in navdušujoče domiseln – a verjemite mi na besedo. /…/ pravi biser, ki poleg vsega uspe najti pripovedno obliko, obenem čudovito literarno in do kraja filmsko.«
– Geoff Andrew, Sight & Sound
»/…/ inteligentno, dobro napisano in spretno izpeljano soočenje med očetom in sinom, ki sta si bolj podobna, kot sta sama pripravljena priznati. /…/ resnično edinstvena kombinacija izvirne satire in resne drame, ki nam, ko se smeh poleže, še za dolgo časa pusti grenak priokus.«
– Dan Fainaru, Screen Daily
»Opomba je živahna, pronicljiva in duhovita črna komedija o srednjih letih in neuresničenih ambicijah /…/. Eleganten literarni odklon, s pridihom Nabokova in angleških akademskih komedij Davida Lodgea in Malcolma Bradburyja.«
– Peter Bradshaw, The Guardian
»Dejstvo, da film ne le pokaže zanimanje za filološka vprašanja, ampak hkrati najde način, kako vizualizirati in dramatizirati njegove draži /…./, je majhen čudež filmske umetnosti.«
– Shelly Kraicer, Cinema Scope
»V Cedarjevi mračni komični pravljici učenjakarski ekscentriki tekmujejo v samodokazovanju na spretno postavljenem bojišču, kjer je edina potencialna žrtev njihovo samospoštovanje.«
– Eric Kohn, indieWIRE
»Cedarjev film je zgodba o napetem profesionalnem rivalstvu ter navzkrižju med očetom in sinom, in ni treba, da bi bili židje ali delali na univerzi, da bi to razumeli.«
– Andrew O’Hehir, Salon
»Literarni film v najboljšem pomenu besede /…/.«
– Geoff Andrew, ‘Najboljši filmi leta 2011’, Sight & Sound
»/…/ ena najbolj inteligentnih in neprizanesljivih komedij, kar sem jih v zadnjem času videl.«
– Roger Ebert, Chicago Sun-Times
»Cedar s pomočjo briljantnih igralcev spoji akademsko satiro, klasični židovski humor in skoraj shakespearski čut za tragični potencial očetovske vezi.«
– A. O. Scott, The New York Times
»Ta izraelski film iz nečesa, kar bi lahko bilo snov za trivialno anekdoto /…/ ustvari tragikomično opero, ki ima marsikaj povedati o sionizmu, akademskem svetu, družinskem življenju in o tem, kako jezik deluje kot most med svetim in posvetnim.«
– A. O. Scott, ’10 najboljših filmov leta 2012’, The New York Times
»Cedar pelje zgodbo s preskakovanjem v času naprej in nazaj ter z močno ekspresivno glasbeno podlago, čar tega filma pa je gotovo v prepletu drame in satire, grajenima tako z duhovitimi dialogi kot s situacijsko mimiko, ki kot opombi pod črto komentirata kompleksnost tega generacijsko, kulturno in karakterno zaznamovanega razmerja med očetom in sinom.«
– Ženja Leiler, Pogledi
»Film o rivalstvu med očetom in sinom, o spopadu generacij, o ljubosumju in zavisti, a tudi satira na temo obsesivnih učenjakov, ki se jemljejo preresno za ta svet. Odličen kompromis med zabavnostjo plažne literature in kompleksnostjo resnega čtiva.«
– Špela Barlič, Pogledi