zgodba
Kratki dokumentarec O ljudeh, ki so v kinu doma se skozi pripoved treh kinooperaterjev sprehodi skozi preteklost, sedanjost in prihodnost njihovega poklica. Franci Milošič pripoveduje o zlatih časih kinooperaterjev, srečamo pa tudi kinooperaterja mestnega kina Bojana Bajsiča in festivalsko kinooperaterko Polono Kuzman, ki nas popelje onkraj meja našega kinozemljevida.
iz prve roke
»Od nekdaj naju je fascinirala tista svetloba, ki prihaja od nekod zadaj in projicira filme na veliko belo platno pred nami. Zdaj razumeva tudi, kam oziroma h komu je šla mama, ko so bili podnapisi prenizko in se jih ni dalo brati. Tako samoumevno je, da pridemo v kino, se udobno namestimo, počakamo, da se luči ugasnejo, in film se zavrti. Pa vendarle – kdo stoji za vsem tem, za našo izkušnjo gledanja filmov, kdo uravnava zvok in sliko, skrbi, da sploh gledamo pravi film; takšna in podobna vprašanja so se nama porajala ob odločitvi, da vstopiva v notranjost kinooperaterske kabine, tja, kamor sicer nimamo dostopa in kjer kinooperater poskrbi, da se zgodi čarovnija na filmskem platnu.«
– Tina Lagler, Blaž Miklič
portret avtorjev
Tina Lagler in Blaž Miklič sodelujeta že desetletje. Tina je po diplomi iz novinarstva začela ustvarjati svoj prvi glasbeni dokumentarec Drum’n’bass In Your Face (2013), ki ga je predstavila na Grossmannovem festivalu. Nato sta z Blažem začela delovati kot producenta filmov pod skupnim imenom OSM films. Po številnih reportažnih kratkih dokumentarcih s področja kolesarstva, med katerimi jima je eden prinesel nagrado za najboljši film na festivalu v Oregonu, sta se usmerila v socialne teme ter posnela dokumentarec o migrantih v Beogradu Peace. Please. (2016). Leta 2020 sta predstavila film Mi nismo izgubljena generacija (2020), cikel kratkih dokumentarnih portretov petih slovenskih umetnikov, za tem pa začela s produkcijo filma O ljudeh, ki so v kinu doma (2023).