Seul leta 1975. Jinhee je stara 9 let. Oče ji kupi nove čevlje, in ko ji dovoli izbrati katero koli torto, ki ji jo poželi srce, deklica od sreče zapoje pesem o ljubezni. Nato jo oče odpelje v sirotišnico, ki jo vodijo katoliške nune. Majhna deklica se spopada s težko preizkušnjo ločitve in čakanjem na novo družino. Ko minevajo letni časi, ji odhodi posvojenih otrok dopuščajo bežne pobege v sanje, ki pa bi pomenile konec prijateljstev, ki so se pravkar ustvarila. Jinhee zdrži, saj ve, da bi jo obljube popolno novega življenja za vedno ločile od tistih, ki jih ima rada.
»Želela sem upodobiti ljudi, ki vztrajajo z ranjenim srcem, ne da bi kdaj koli prejeli odgovore na svoja vprašanja. V 1970., ko so me posvojili in sem se preselila v Francijo, so številni starši svoje otroke zapustili ne le iz gospodarskih razlogov, temveč tudi zaradi ločitve ali drugega zakona. Številni otroci v tem položaju nikoli ne dobijo razlage, zakaj so bili posvojeni. S tem se morajo spoprijeti, če jim je všeč ali ne.« (Ounie Lecomte)
Ounie Lecomte
Rojena v Seulu. Ko je imela devet let, je zapustila Korejo in se preselila v Francijo, kamor jo je posvojila protestantska družina. Študirala je oblikovanje, delala kot igralka in kostumografinja. S svojo biološko družino se je znova povezala, ko je igrala v filmu, snemanem v Koreji. Novo življenje je njen režijski prvenec.
filmografija
2009 Une vie toute neuve (Novo življenje)