zgodba
Nepremičninski agent Thomas Hutter odpotuje v Transilvanijo, da bi se srečal s skrivnostnim grofom Orlokom, ki želi kupiti hišo. Toda kmalu po prihodu na grad spozna, da je njegov prebivalec krvoločno bitje teme … Medtem doma v Nemčiji Hutterjevo nevesto Ellen preganjajo grozljivi prividi …
iz prve roke
»Priredba Nosferatuja je v marsičem moj najbolj oseben film. To je zgodba, ki je nisem ustvaril sam, a sem z njo živel in o njej sanjal že od otroštva. Ko smo končno začeli s snemanjem, se mi je zato pogosto zdelo /…/, da delam s svežino in ustvarjalno iskrico filmskega začetnika. /…/ V film je vgrajenih veliko mojih lastnih spominov in osebnih izkušenj, ojačanih in prenesenih v baltsko Nemčijo tridesetih let 19. stoletja. Kar nekaj časa sem potreboval, da sem to spoznal; da sem razumel svojo fascinacijo. Kot otroka sta me seveda preganjala podoba in nastop Maxa Schrecka. V skrivnostnem vampirju in preprosti pravljici o Nosferatuju se je skrivalo nekaj temeljnega. In ko je Hutter odprl pokrov Orlokovega sarkofaga, je občinstvo gotovo zastokalo od groze in si zamišljalo smrad nemrtve pošasti. Kako mi bo uspelo najti lastno pot?
V južni Romuniji so še pred dvajsetimi leti izkopali moškega, ki so ga imeli za vampirja, njegovo truplo pa obredno pohabili. Bil je težaven človek, ki je veliko pil. Po možakarjevi smrti je njegova družina trdila, da se vrača kot strigoi in jih ponoči napada. Še zlasti je trpela njegova snaha; nazadnje je celo zbolela. Ko so truplo v skladu z ljudskim izročilom uničili, so se vampirski obiski končali. Možakarjeve vladavine groze je bilo konec. Njegova snaha je ozdravela. Le kakšna mora biti tista mračna travma, da je ne more izbrisati niti smrt? Srce parajoča misel. To je jedro vere v vampirje. Ljudski vampir ni uglajeni zapeljivec v elegantnem plašču, niti zasanjani, svetlikajoči se junak. Ljudski vampir uteleša bolezen, smrt in spolnost – na preprost, surov in neizprosen način. In to je tisti vampir, ki sem ga želel obuditi za sodobno občinstvo.«
– Robert Eggers
kritike
»/…/ film, ki se zdi, kot bi bil pričaran iz najtemnejših globin čistega zla. Eggersovo najbolj suvereno delo; kar čutimo lahko njegove obsesije, kako se pretakajo skozi vsako sličico. Lily-Rose Depp in Bill Skarsgård sta osupljiva.«
– Jordan Raup
»V filmu se kristalizira Eggersovo raziskovanje zla kot prvinske sile, ki je enako nerazdružno povezana z obstojem kot poželenje in izvira iz iste božanskosti kot dobrota. Zlo je tako neločljiv del nas, da boj proti njemu zahteva velike žrtve.«
– Carlos Aguilar
»Z Nosferatujem, enim najbolj zapeljivo srhljivih filmov vseh časov, Robert Eggers nadaljuje svoj navdušujoči niz podrobno izdelanih in evokativnih zgodovinskih filmov. Lily-Rose Depp v dih jemajoči portret mračne obsedenosti vloži vsak košček svojega telesa in duše, upodobitev grofa Orloka pa je tako prevzemajoča, da njegovo prisotnost čutimo tudi takrat, ko ga ni na platnu.«
– Matt Neglia
»Nosferatu Roberta Eggersa je prava kostumska poslastica; izvrstno posneta in učinkovito pripovedovana fantastična grozljivka.«
– Anne Thompson