zgodba
Susan, lastnica uspešne losangeleške galerije, živi izjemno privilegirano, a neizpolnjeno življenje. Neki konec tedna, ko se njen soprog mudi na eni svojih prepogostih službenih poti, Susan prejme paket. V njem je rokopis romana Nočne ptice, ki ji ga pošilja bivši mož Edward. Ponoči, ko ne more spati, Susan začne z branjem. Roman je posvečen njej, vsebina pa je nadvse vznemirjujoča …
Nočne ptice so temačen romantični triler, ki s stopnjujočo napetostjo raziskuje tanko mejo med ljubeznijo in krutostjo, med maščevanjem in odrešitvijo. Tom Ford je z drugim celovečercem upravičil visoka pričakovanja, ki jih je vzbudil s prvencem Samski moški, ter z Beneškega filmskega festivala odnesel veliko nagrado žirije.
iz prve roke
»Nočne ptice govorijo o tem, kako se moramo naučiti živeti z odločitvami, ki jih v življenju sprejmemo, in z njihovimi morebitnimi posledicami. V vedno bolj potrošniški kulturi, kjer je vse, vključno z našimi razmerji, tako lahko zavreči, sem želel povedati zgodbo o zvestobi, predanosti in ljubezni. To je zgodba o osamljenosti, ki jo vsi čutimo, in o tem, kako pomembno je ceniti osebne vezi, ki so nam v življenju v oporo.«
– Tom Ford
portret avtorja
Tom Ford je eden najuspešnejših modnih oblikovalcev svoje generacije, ki je s filmskim prvencem Samski moški (A Single Man) leta 2009 v trenutku osvojil tudi filmski svet. Rodil se je leta 1961 v Austinu ter odraščal v Teksasu in Novi Mehiki. Na Parsons School of Design v New Yorku in Parizu je študiral arhitekturo. Kot modni oblikovalec je sodeloval z modnimi hišami, kot sta Gucci in Yves Saint Laurent, leta 2005 pa je ustanovil lastno znamko. Istega leta je v Los Angelesu odprl produkcijsko hišo, kjer je kasneje nastal njegov prvenec Samski moški. Film, prirejen po istoimenskem romanu Christopherja Isherwooda (v slovenščino je preveden pod naslovom Samec), je bil premierno prikazan na festivalu v Benetkah, kjer je Colin Firth prejel nagrado za najboljšega igralca. Firth, ki je v filmu zaigral ob Julianne Moore, je kasneje osvojil še vrsto drugih priznanj, med njimi nagrado BAFTA, ter nominaciji za zlati globus in oskarja. Na Beneškem filmskem festivalu je premiero doživel tudi režiserjev drugi celovečerec Nočne ptice.
kritike
»Prvi film Toma Forda po Samskem moškem je še en zmagovalec: ambiciozen in drzen triler noir z Amy Adams in Jakom Gyllenhaalom v eksplozivni zgodbi o ljubezni, nasilju in maščevanju. /…/ Ne le da [Ford] reciklira šund, pač pa ga – ko ga vzame smrtno resno – tudi estetizira. Šund poskuša spremeniti v umetnost. /…/ Nočne ptice so napet in vznemirljiv film – triler, ki ga ni strah izbruhov nasilja ali kopanja po prvinskem strahu in besu, pa čeprav je zgrajen okoli melanholične ljubezenske zgodbe, ki se ves čas vrti in obrača na kompleksen in presenetljiv način.«
– Owen Gleiberman, Variety
»Nočne ptice, film s pridihom Davida Lyncha, Alfreda Hitchcocka in Douglasa Sirka, so razkošna in zabavna noir melodrama, prežeta z brutalnim zločinom in psihološko napetostjo, ki več kot izpolni obete režiserjevega prvenca /…/. Ford znova dokaže, da je tako opojen senzualist kot spreten pripovedovalec zgodb in da ima ravno tako dober smisel za podrobnosti likov kot za barvo in kompozicijo. /…/ Roman govori o izbirah, ki nas določajo, in o njihovih posledicah za ljudi okoli nas, pa tudi o skrajno intimnem dejanju branja, ki nam odpre vrata do misli, čustev in izkušenj nekega drugega človeka. Ford to vzporedno temo vzame za svojo, ko iz Nočnih živali – na subliminalen način – naredi film o gledanju filmov. /…/ To ni drama o pokori ali odpuščanju, pač pa o neizprosnih razkritjih, ki zakopljejo globoko v razkrajajoče se ostanke mrtvega razmerja. Nastop Amy Adams je izvrsten, a to še ne pomeni, da je prostora le zanjo: izbira igralcev je brezhibna in prav vsak izmed njih pusti globok vtis v tem izjemnem filmu, ki gledalca niti za hip ne izpusti iz svojega prijema.«
– David Rooney, The Hollywood Reporter
»Zapleteni roman Austina Wrighta Tony in Susan iz leta 1993 režiser na svoj elegantni način razstavi ter znova sestavi v bleščeč niz podob, povezanih v pripoved, ki spominja na rusko babuško. Wrightova knjiga je z večplastnimi zgodbami in številnimi časovnimi okviri hkrati introspektivna meditacija in okrutna fantazija; zahodno-teksaški triler o maščevanju, zavit v zgodbo o osebni stiski. Ford spoštuje izvorni material, hkrati pa naredi nekaj drznih korakov vstran ter ustvari temačen, sodoben triler, ki je na trenutke morda malce preveč ekspliciten, a vendarle ostaja izjemno učinkovit.«
– Fionnuala Halligan, Screen Daily
»V tem nezaslišano napetem in privlačnem meta-trilerju se mešata groza in nabokovski obup.«
– Peter Bradshaw, The Guardian
»Ford se loteva težkih tem: ohromelosti, ki se polasti šibkih mož v situacijah, ko gre za življenje ali smrt, ter hrepenenja po nasilju in maščevanju. Kot običajno je njegova estetika tako dovršena in dosledna, da zlahka spregledamo, kako ambiciozen meta-pripovedni konstrukt mu je uspelo izpeljati. Nočne ptice se izkažejo za divjo sintezo nezdružljivih pripovedi in nasprotujočih si tonov.«
– Justin Chang, Los Angeles Times
»To je izvrsten film, ki bo brez dvoma pobral številne nagrade, hkrati pa potrdil, da Ford v filmskem svetu velja ravno toliko kot v svetu mode. Nočne ptice združijo obrtniško preciznost in formalno eleganco z brutalno zgodbo. /…/ V vizualnem smislu gre za izjemen dosežek /…/: prizore v Los Angelesu prežema sanjsko vzdušje, ki spomni na Lynchev Mullholland Drive, teksaško dogajanje pa zaznamujeta surovost in nasilje v slogu Sama Peckinpaha. /…/ Čeprav bi film zlahka zdrsnil v najhujšo pretencioznost, ne naredi niti enega samega napačnega koraka.«
– Geoffrey Macnab, The Independent
»Tom Ford ni naredil le enega filma – na neki način je naredil dva. Nočne ptice so navdušujoče ambiciozen projekt: deloma okruten teksaški triler, deloma melodrama o srednjih letih. Film ustvari meta-tekstualno uganko, in razglabljati o njej je skoraj takšen užitek, kot jo dejansko gledati.«
– Ben Croll, IndieWire
»Nočne ptice so ambiciozno zgrajena, vrtoglavo nasladna postmoderna sestavljanka, obenem pa prepričljiva študija o obžalovanju, zameri in maščevanju. /…/ Film se predaja kičastim filmskim konvencijam – slikarskim panoramam, veličastni orkestraciji in cenenemu nasilju –, medtem ko razpravlja o čudnem razmerju med življenjem in umetnostjo. A vsej obsedenosti z navideznostjo navkljub so čustva, ki prežemajo Nočne ptice, nedvomno in presunljivo resnična.«
– Nicholas Barber, BBC
»Nočne ptice so film, ki ga je za dva filma. /…/ Kdor je videl Osamljenega moža, ve, da je Tom Ford, sicer veliki modni dizajner, tudi velik emocionalni dizajner, le da tokrat pričakujte vsaj dva emocionalna rukerja – Nočne ptice so pač dva filma.« ZA+
– Marcel Štefanič, jr., Mladina
»Nočne ptice so ekvivalent izdatne sladice: provokativen, omamen in v vseh pogledih ekscesen film. S srhljivo natančnostjo pokaže, kako lahko dober pisatelj prozo uporabi kot terapijo in hkrati kot oster nož za obračun z bližnjimi. /…/ Tom Ford, ki v Nočnih pticah z obema rokama grebe po mizeriji tistih najbogatejših in in tistih, ki nimajo ničesar (pri tem pa cinično pripomni, da tako ali tako “nihče ne mara tega, kar počne”), ne ustvarja larpurlartistične umetnosti. /…/ Film nam odmeri pljusk čiste, nerazredčene zlobe v jasni artikulaciji spoznanja: preteklost lahko vedno seže čez morje časa in se nam maščuje s tem, da nas spomni na mlajše, idealistične različice sebe, ki smo jih morali žrtvovati na tnalu uspeha.«
– Ana Jurc, MMC RTVSLO
»A ko prek glavne junakinje vstopimo v roman, ki ga ta bere, se znajdemo v nevarnem Teksasu, v zgodbi nasilja in maščevanja, ki ne bi mogla biti bolj surova in groba. Skupaj z mojstrsko igro in živimi liki tako dobimo enega bolj nepozabnih filmov leta.«
– Igor Harb, Vikend
»Težko bi rekli, da se Fordovim filmom ne pozna, da jih režira človek, ki obvlada črno-bele kombinacije in minimalistično estetiko, a pri elegantnem prepletu zgodb, ki jih v Nočnih pticah med seboj povezuje Susan Morrow (Amy Adams), je Fordovo modno ozadje lep dodatek, nikakor pa glavna prednost filma. Ta je, podobno kot njegovi parfumi, težak, razkošen ni temačen. Nočne ptice imajo težo, čeprav so postavljene v svet, kjer šteje predvsem uprizarjanje za druge /…/ Nočne ptice postanejo tenkočuten preplet sedanjosti in preteklosti glavne junakinje, njene realnosti ni fikcije /…/. Tegobe glavne junakinje so morda na prvi pogled preveč banalne, sploh v kontrastu z bolečino, ki jo doživljajo liki v romanu, /…/ a prav kontrast med življenjem, ki ga je Susan imela nekoč, med tem, o katerem bere v romanu, in tem, ki ga ima sedaj, lepo splete Fordovo mojstrovino /…/.«
– Deja Crnović, Stop
»Nočne ptice, ki so takoj dobile ugodne festivalske kritike, niso presenečenje, če govorimo o Fordu režiserju. To ni Samski moški. Govori pa o istih stvareh. O eni sami stvari. “O ljubezni? Ko te nekdo zapusti ali ko nekoga zapustiš, obsedenost, ko si z nekom skupaj. George je trpel zaradi izgubljene ljubezni in tako se zgodi tudi Susan v Nočnih pticah …”«
– Patricija Maličev, Sobotna priloga
»Roman znotraj filma oziroma film-v-filmu sicer nedvoumno pripada polju trivialnega žanra, ampak Ford pokaže režijsko spretnost prav s tem, da s temi preskoki fabulativnih ravni še poudari izumetničenost, lažnost in ponarejenost tako imenovane umetniške scene. Menim, da je največji dosežek filma v tem, da se ves čas giblje na robu karikature in satire med melodramo in srhljivko in ne kaže pretiranih simpatij do nobenega od prikazanih likov, ampak dosledno stopnjuje temeljno občutje tesnobe in nelagodja, vse seveda zapakirano v neko zelo privlačno formo. Pri tem velja izpostaviti, da so avtorju v veliko pomoč trije vrhunski igralci, ki imajo že v osnovi precejšnjo afiniteto do izzivalnih projektov iz nekoliko bolj neodvisnega dela spektra ameriškega filma /…/.«
– Gorazd Trušnovec, RA ARS