zgodba
Peter Jackson obeleži stoletnico konca prve svetovne vojne s filmom, ki postavlja nov mejnik uporabe arhivskega gradiva. Iz originalnih posnetkov z bojišč velike vojne je odpihnil stoletni prah s pomočjo najsodobnejših postopkov ostrenja in barvanja slike. Dodal je zvočne učinke, odlomke iz arhivskih zvočnih posnetkov pogovorov z vojaki in s pomočjo strokovnjakov za branje z ustnic razbral, kaj govorijo vojaki na nemih posnetkih. Nastal je unikaten film, ki prvo svetovno vojno potegne iz šolskega učbenika in sodobnemu gledalcu približa izkušnjo navadnega vojaka v eni najbolj krutih vojn vseh časov.
Peter Jackson nas v svojem dokumentarcu s pomočjo najsodobnejše tehnologije obdelave slike in zvoka ter v 3D tehniki postavi naravnost v pretesne škornje britanskega vojaka na zahodni fronti.
iz prve roke
»Nisem želel pripovedovati zgodb o posameznikih. Želel sem /…/, da sto dvajset mož pripoveduje eno samo zgodbo. Zgodbo o tem, kako je bilo biti britanski vojak na zahodni fronti. /…/ Ti možje vojne niso videli v črno-belih odtenkih, ampak v barvah. Hotel sem seči skozi meglo časa in jih potegniti v sodobnost, da bi za nas še enkrat postali ljudje, namesto da nanje gledamo le kot na chaplinovske figure s starodobnih arhivskih posnetkov. /…/ Odločili smo se, da vojakov, katerih izjave se pojavijo v filmu, ne bomo poimenovali. Tako veliko jih je bilo, da bi imena letela po platnu vsakič, ko bi se pojavil zvok. V nekem smislu je to postal anonimen in agnostičen film. Odstranili smo tudi vsakršne reference na datume in lokacije, ker nisem hotel, da bi film govoril o nekem določenem dnevu na nekem določenem kraju. O takšnih rečeh je bilo napisanih na stotine knjig. Hotel sem, da bi film deloval kot človeška izkušnja /…/. Iz njega se ne boste naučili nič novega o prvi svetovni vojni. Spoznali pa boste, kako so se vojaki počutili – in utegnete biti presenečeni.«
– Peter Jackson
portret avtorja
Peter Jackson (rojen leta 1961) je novozelandski režiser in producent, najbolj znan po fantazijski trilogiji, posneti po romanih J. R. R. Tolkiena: Gospodar prstanov: Bratovščina prstana (The Lord of the Rings: The Fellowship of the Ring, 2001), Gospodar prstanov: Stolpa (The Lord of the Rings: The Two Towers, 2002) in Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev (The Lord of the Rings: The Return of the King, 2003). Slednji je med drugim prejel kar tri oskarje (za najboljši film, režijo in scenarij) in zlati globus za najboljšo režijo. Jackson je posnel tudi trilogijo filmov po Tolkienovem romanu Hobbit (2012–2014), pri nas pa smo si lahko ogledali tudi njegove filme Nebeška bitja (Heavenly Creatures, 1994), Strašljivci (The Frighteners, 1996), King Kong (2005) in V mojih nebesih (The Lovely Bones, 2009).
kritike
»Vojaki pred našimi očmi vstanejo v srhljivo, hiperrealno življenje, kot na seansi priklicani duhovi ali prikazni. Obrazi so nepozabni. /…/. Obarvana slika in vse ostalo deluje kot neke vrste potujitvena tehnika šoka, obenem pa gledalca posrka v dogajanje. Na posreden način nas opomni, da se je vse to zares dogajalo ljudem, kot sva jaz in vi.«
– Peter Bradshaw, The Guardian
»/…/ tisto, kar najdlje ostane z nami, so obrazi. /…/ Obrazi, ki so bili v arhivskih posnetkih skoraj do neprepoznavnosti zamegljeni, zdaj dobijo obliko, značaj ter gube skrbi, groze in občasnega smeha. V kombinaciji s prefinjeno stkano pripovedjo se vojaki iz hladne statistike spremenijo v topla, trepetajoča človeška bitja, ki nas z osveženo empatijo posrkajo v veliko vojno, za katero se domala soglasno strinjajo, da je premogla bore malo veličine.«
– Guy Lodge, Variety
»Otvoritvene sekvence filma, ki prikazujejo rekrutacijo in usposabljanje Britancev za vojskovanje /…/, Jackson umetelno pusti v črno-belem formatu. Šele ko možje prispejo na zahodno fronto /…/, se film obarva. /…/ Učinek je – na svoj način – podobno srhljiv in vznemirljiv, čeprav s popolnoma nasprotnim čustvenim nabojem; kot trenutek, ko se v Čarovniku iz Oza Dorotejin svet spremeni iz črno-belega v barvnega. Tam to nakazuje prihod čarovnije, tu označuje vstop v pekel.«
– Adam Gopnik, The New Yorker
»Najbolj navdušujoč vidik filma je njegova raba glasov: pričevanj več kot sto nekdanjih britanskih vojakov različnih družbenih ozadij /…/. Glasovi nas preplavljajo, prihajajo drug za drugim, nepopustljivo, kot slušni odmev posnetkov vojakov, korakajočih v neskončnih vrstah čez nikogaršnjo zemljo. V svoji zvočni dimenziji film na čudovit način zares postane seansa, priklic govorečih mrtvecev.«
– Jonathan Romney, Film Comment
»Vse skupaj je delovalo kot ‘slaba ideja’: Peter Jackson se je prebil skozi ure in ure posnetkov iz prve svetovne vojne, iz njih nato izbral dele in jih koloriziral. Dodajte k temu izjemno bogato, večkanalno zvočno pokrajino ter pretvorbo v 3D – in stvar je slišati kot najhujša nočna mora vsakega cinefila.
NAROBE! Če (če!) ne sodite med dogmatične tradicionaliste, pač pa ste radovedni in zato morda zmožni gledati film kot tisto, kar bi lahko v resnici bil: ne zgolj dober komemorativen dokumentarec o izkušnjah vojakov, ampak kot bržkone najdražji eksperimentalni film leta 2018; drzno stvaritev, ki odpira nove poglede na nefikcijsko filmsko ustvarjanje. Jackson je namreč izvirno gradivo obravnaval, kot bi bilo narejeno z motion-capture tehniko, nato pa ga po svoje oblikoval. Dejstvo, da so v želji ujeti in prikazati vojno že pred celim stoletjem uporabljali barve, stereoskopijo in vse vrste zvokov, se zdi pri tem skorajda nepomembno.«
– Olaf Möller, Mednarodni filmski festival v Rotterdamu
»Ali postanejo vojaki prve svetovne vojne na koloriziranih arhivskih posnetkih režiserja Gospodarja prstanov Petra Jacksona za nas bolj resnični ali manj? Kritiki in arhivisti, ki trdijo, da gre za travestijo, se motijo. /…/ Jackson si je film zamislil kot potovanje v oddaljeni svet, kjer je preveliko število naših prednikov preživelo mesece, celo leta. Ko ga ob sklepnih prizorih filma zapustimo, nam je več kot jasno, zakaj je bilo tako malo vojakov ob vrnitvi pripravljenih o njem pripovedovati. Hitro so namreč spoznali, da nihče, ki ni bil del tega sveta, ne bo mogel razumeti izkušnje; in da so pravzaprav redki sploh hoteli vedeti – preden se je desetletje kasneje začel prvi krog filmskih poustvaritev. «
– Ian Christie, Sight & Sound
»Film je izjemen tehnični dosežek. In – kar je morda pomembnejše – pokaže nam nove načine reševanja zgodovine iz zgodovinskih učbenikov ter z majhno pomočjo filmske čarovnije humanizira in dramatizira resnične zgodbe. /…/ Presunljiva, ganljiva in nenehno zanimiva lekcija, kako zgodovini vdahniti barve in življenje.«
– Stephen Dalton, The Hollywood Reporter
»To je filmski mejnik: obenem tehnološki dosežek, tour de force filmske obravnave zgodovine ter – v smislu uporabljenih metod – opozorilni strel zgodovinopisju.«
– David Leitner, Filmmaker Magazine