zgodba
Mlado Bello Baxter k življenju obudi genialni in ekscentrični znanstvenik dr. Godwin Baxter. Toda lačna znanja in izkušenj Bella pobegne na razburljivo medcelinsko pustolovščino z razuzdanim odvetnikom Duncanom Wedderburnom …
iz prve roke
»Roman Alasdaira Graya je zelo vizualen in kompleksen: teme, humor, liki, jezik … Še nikoli nisem bral česa podobnega, zelo me je prevzel. V bistvu govori o ženski svobodi v družbi.«
– Yorgos Lanthimos
»Knjiga je inteligentna, mračna, presenetljiva in duhovita – te stvari pa so za naju z Yorgosom najbolj pomembne. V njej je polno idej o spolu, identiteti in celo škotskem nacionalizmu. Znajdeš se v neverjetno bogatem filozofskem in političnem svetu, zraven pa se še odlično zabavaš. /…/ Roman govori o moškem pogledu na ženske in o tem, kako moški verjamejo, da so ženske ustvarjene zato, da jim služijo. Zelo smo bili pozorni na spolno politiko in kako se povezuje z današnjim časom. Knjiga opisuje patriarhalne napetosti skozi Belline oči; ton, v katerem se tega loti Yorgos, pa je nekaj, kar si je najbolje ogledati kar v filmu.«
– Tony McNamara
»Kaj bi bila ženska, če bi lahko začela z ničle? /…/ Ideja, ki mi jo je predstavil Yorgos, je bila resnično edinstvena in zame kot žensko izjemno navdihujoča: zamisliti si svet, v katerem tvoje razmišljanje ni pogojeno z odraščanjem ali s tem, kako so te učili, da se moraš obnašati. /…/ Ljudi fascinira in privlači tisto, kar je čisto, kar še ni bilo omadeževano. Želimo posedovati stvari, ki nas morda spominjajo na nas same, kakršni smo bili nekoč. Upamo, da bomo tako lahko znova našli izgubljeno nedolžnost.«
– Emma Stone
portret avtorja
Yorgosa Lanthimosa (1973) uvrščajo med osrednje predstavnike novega vala grškega filma, ki je Grčijo pred leti znova postavil na svetovni filmski zemljevid. Njegov celovečerni prvenec Kinetta (2005) je bil prikazan na festivalih v Torontu in Berlinu, kjer je požel številne kritiške pohvale. Mednarodno slavo mu je prinesel drugi celovečerec Podočnik (Kynodontas, 2009), za katerega je prejel nagrado posebni pogled v Cannesu in nominacijo za tujejezičnega oskarja, pa tudi vodomca na ljubljanskem Liffu. Sledili so filmi Alpe (Alpeis, 2011, nagrada za najboljši scenarij v Benetkah), Jastog (The Lobster, 2015, nagrada žirije v Cannesu in evropska filmska nagrada za scenarij), Ubijanje svetega jelena (The Killing of a Sacred Deer, 2017, nagrada za najboljši scenarij v Cannesu) in Najljubša (The Favourite, 2018, velika nagrada žirije in nagrada za najboljšo igralko v Benetkah, oskar za najboljšo igralko). Film Nesrečna bitja je bil premierno prikazan na festivalu v Benetkah, kjer je osvojil zlatega leva, slovenski gledalci pa smo si ga lahko ogledali na zadnjem Liffu.
www.lanthimos.com
kritike
»Nesrečna bitja so čudovito presenetljiv hibrid: feministična zgodba o odraščanju, film o pošasti ter opolzka spolna pustolovščina, ki jih grški alkimist nekako zmeša v mojstrovino.«
– Phil de Semlyen, Time Out
»Vse v njem – vsaka sličica, vsaka podoba, vsaka šala, vsak igralski nastop – vzbuja navdušenje.«
– Peter Bradshaw, The Guardian
»Film Nesrečna bitja ni le eden režiserjevih najbolj pretanjenih filozofskih razmislekov, temveč tudi njegovo najbolj vizualno dovršeno delo. /…/ Tony McNamara med pronicljiva razmišljanja o eksistencializmu vplete pikre enovrstičnice.«
– Rafaela Sales Ross, The Playlist
»Film se navdušuje nad idejo, da morda obstaja možnost, da bi Homo – pa čeprav v zadnjem hipu – postal malo bolj sapiens.«
– Anthony Lane, New Yorker
»Nesrečna bitja so najboljše delo v Lanthimosovi karieri in že zdaj slutim, da gre za takojšnjo klasiko. Film je jedko smešen, hudomušen, čudaški, neizumetničen in nepretenciozen; v njem je toliko stvari, ki vzbujajo občudovanje, da se zdi poskus razčlenjevanja vsega skupaj pomilovanja vreden odziv na ambicije filma.«
– Ryan Lattanzio, IndieWire
»Čeprav film brezskrbno zajadra v čisto svojo domišljijsko stratosfero, ga v čustveno realnost zasidra izjemni nastop Emme Stone /…/ Nesrečna bitja so z vidika tém ter večplastnega in provokativnega načina njihovega raziskovanja zelo resno delo – zgodba o težko priborjeni ženski emancipaciji in morda najbolj sprevržena filmska različica mita o Pigmalionu, kar smo jih kdaj videli. Toda film je tudi strašansko zabaven /…/.«
– Jonathan Romney, Screen Daily
»To je Lanthimosovo najboljše delo, čudaški in vizualno čudovit film, ki je velikodušen tako do svojih likov kot do gledalcev.«
– Stephanie Zacharek, Time
»Film, ki kar poka od vulgarnih užitkov, iskrivega humorja, radikalne fantastike in dih jemajočih vizualij, je prava poslastica. In Emma Stone se z njo veselo masti v neustrašnem nastopu tako širokega razpona, da lahko večina igralcev o njem le sanja.«
– David Rooney, The Hollywood Reporter
»Samo napol se šalim, ko pravim, da bi Nesrečna bitja lahko sestavljala zanimiv filmski dvojček z Barbie Grete Gerwig, še enim filmom o ženski-konstruktu, ki odpotuje v oddaljeno kraljestvo, razkrije laž o lastnem obstoju in se vrne domov, da bi zrušila patriarhat.«
– Justin Chang, Los Angeles Times
»Film, ki se ukvarja s temami patriarhata, lastništva in feminizma, filozofskimi vprašanji o človeški naravi, pa tudi s kočljivo problematiko prostitucije in spolne svobode, je navdušujoča in nadvse zabavna pustolovščina. Lanthimos skupaj s svojimi igralci in sodelavci pričara pravo delikateso, ki je – tako kot njena protagonistka – ekscentrična, inteligentna, rahlo temačna, privlačnega videza in prekleto očarljiva.«
– Jo-Ann Titmarsh, The Standard
»Pričakujte poplavo oskarjev.«
– Kevin Maher, The Times
»Celovečerni film Nesrečna bitja /…/ je nova mojstrovina grškega šampiona avtorskega filma Yorgosa Lanthimosa. /…/ Dogajalni čas je deloma abstrahirana viktorijanska doba, vendar s svojo tematiko še kako nagovarja naš tukaj in zdaj. Zgodbo požene v tek frankensteinovski zdravnik, sicer pa gre žanrsko za presek znanstvene fantastike, drame, razvojnega romana in črne komedije. Lanthimos z neverjetno veščino in z vrhunskim nastopom ustvarjalno vedno pomembnejše Emme Stone krmari med karikaturo in satiro, pri čemer z vsakim prizorom ponudi nov miselni izziv. Stalno se vrača k temam kot so vprašanje ženske emancipacije in patriarhata, determiniranosti in izkoriščanja, vloge spolnosti pri osebni neodvisnosti in opolnomočenju, vprašanja družbene neenakosti in feminizma, pri čemer ne pozabi zbujati dvomov v prikazano. Skratka, kot že doslej avtor postavlja bolj vprašanja kot ponuja odgovore in kot v prejšnjih filmih Yorgosa Lanthimosa gre tudi tokrat za sijajno sociološko analizo z dodatkom lingvistike in filozofije, pri čemer se vsega loteva z nemara največjo mero humorja doslej.«
– Gorazd Trušnovec, RA Slovenija
»Lanthimosov film – radikalen original, posnet po romanu Alasdaira Graya – je zgodba o ženski, ki se neustrašno prebija skozi življenje v sprevrnjenem svetu, in moških, ki izgubljajo kontrolo nadnjo. Saj bi jo ustavili, če bi vedeli, kako. Represija in toksičnost sta premlačni. /…/ To dvoje – zakonska zveza in umor – je pogosto ista stvar. Njena transgresivnost je eluzivno darilo, nikogaršnja last, gilliamovski précis – le kdo je ne bi imel v zlati kletki? Ko pa se začne preživljati z delom (seksom), odkrije prava »nesrečna bitja« – proletariat, reveže, revščino, »pravo« življenje, socialno umazanijo, ponižane in razžaljene, mrtve dojenčke v jarku, dno kapitalističnega freakshowa. Kar jo politično radikalizira – in prelevi v orgiastično kostumirano socialistko. In ne bi nas smelo presenetiti, če bi kje vmes pofukala Marxa. Ali pa vsaj Engelsa. Na avantgarden način. V tekoči francoščini. Nikogar se ne boji – niti nosečnosti. Zaveda se revolucionarnega potenciala želje, njena emancipacija pa ni nič brez emancipacije delavskega razreda. ZELO ZA«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina