Graščina Blackwood ima nove stanovalce. Medtem ko arhitekt Alex Hurst in njegovo dekle Kim obnavljata notranjost svojega gotskega dvorca, se Alexova hčerka Sally, plašna, samotarska in osamljena deklica, potika po mračnih kotičkih posestva. Raskav šepet skrivnostnih bitij, ki ji obljubljajo prijateljstvo in ki so tako zelo lačna, jo zvabi v skrito klet, v katero že stoletje, vse od skrivnostnega izginotja prvotnega lastnika graščine, Emersona Blackwooda, in njegovega sina ni stopila človeška noga. A ko Sally podleže radovednosti, nevede odpre vrata peklenskemu podzemlju in iz teme prebudi leglo starodavnih, mitskih pošasti, odločenih, da jo zvlečejo v brezdanje brezno skrivnostne hiše. Sally mora prepričati Alexa in Kim, da ne gre le za plod otroške domišljije, preden jih zlo, ki preži v temi, ne pogoltne drugega za drugim …
Mojster srhljive fantastike Guillermo del Toro (Panov labirint, Sirotišnica, Hudičeva hrbtenica) in stripovski veteran Troy Nixey predstavljata remake kultnega, šokantno srhljivega TV chillerja iz leta 1973. Ne boj se teme je vizualno razkošna gotska grozljivka o najmračnejših poglavjih ljudskih mitov in pravljic, o hiši strahov in zloveščih zobnih miškah.
iz literarne predloge
»Toothbraker, ki ga otroci po Veliki Britaniji poznajo pod imenom Tooth Fairy, velja za dobrohotno bitje. Osebno sem zabeležil na ducate pripovedi tistih, ki trdijo, da so to bitje za trenutek uzrli (a poudarjam, nikoli si ga niso dobro ogledali). Ko otroci izgubijo katerega svojih mlečnih zobkov, položijo zavrženi zob pred spanjem pod blazino, zobna vila pa ga ponoči odnese in na njegovo mesto na veselje starša in otroka položi kovanec kot plačilo.
Poznamo pa tudi mračnejše zgodbe o teh bitjih, o škotskih Bloodygums, Milk Impu z otoka Man in prav posebni kreaturi, imenovani Jilly Rot-Tooth, katere glas se širi po Walesu. Po vsej Veliki Britaniji najdemo starodavne zgodbe o pošastnih bitjih, ki ugrabljajo otroke, jim pulijo zobe in se hranijo z njimi.
Čeprav ne dvomim, da obstaja dober razlog za številne zgodbe o dobrohotnih zobnih vilah – te pripovedi so številčnejše in novejše od zgodb o zloveščih Toothbreakerjih –, se zdi najbolj verjetno, da gre za dve sorodni vrsti ali eno samo, ki izkazuje različne vedenjske vzorce. Ostanki, ki sem jih prejel od gospoda Twitchella iz Redditcha, so vsekakor pripadali zverinskemu stvoru in nobenega dvoma ni, da je ta žvečil in prebavljal človeške zobe.
Dokler ne razkrijem prave narave teh bitij, za katera se zdi, da so bržkone najbolj številčna še živeča vrsta zobnih vil, vam moram svetovati, da se jim izogibate za vsako ceno. Zob, položen pod otroško blazino, ni nič drugega kot povabilo k pohabljenju in umoru.«
– iz zapisov Emersona Blackwooda, prvotnega lastnika graščine Blackwood (odlomek iz knjige Don’t Be Afraid of the Dark: Blackwood’s Guide to Dangerous Fairies, avtorja: Guillermo del Toro in Christopher Golden, ilustracije: Troy Nixey)
iz prve roke
»Ideja zobne miške se mi je zdela kot otroku precej grozljiva. Vsakič, ko so mi rekli, naj zob položim pod blazino, sem pomislil: ‘Zakaj nekdo hoče moje zobe?’ Nekaj starodavnega in srhljivega je bilo na tem in vedno sem spraševal, kaj neki počnejo s temi zobmi – jih spravijo, jih pojejo? To je vendar ogabno.«
– Guillermo del Toro, scenarist in producent
portret avtorja
Troy Nixey, kanadski stripovski umetnik, risar in ilustrator, je svoje pripovedovalske veščine vadil v sodelovanju s priznanimi avtorji, kot so Mike Mignola, Neil Gaiman in Matt Wagner. Njegov režijski prvenec, čudaški razpoloženjski kratkometražec posebnih učinkov Latchkey’s Lament je bil leta 2007 premierno prikazan na festivalu v Torontu. Velik vtis je napravil na marsikoga, predvsem pa je prepričal Guillerma del Tora in Marka Johnsona, ki sta Nixeyja angažirala kot režiserja svojega novega projekta, grozljivke Ne boj se teme.
kritike
»Troy Nixey pusti vzdušju hiše, da pronica počasi, kot trohnenje in gniloba. Film o šepetajočih bitjih, ki se hranijo s človeškimi zobmi? Ultimativna nočna mora o zobni miški.«
– Peter Travers, Rolling Stone
»Ne boj se teme je klasičen spooker z več škripanja vrat kot mlakami krvi … Producent Guillermo del Toro, ki je z Matthewom Robbinsom napisal tudi scenarij in ki velja za mojstra spreminjanja otroških travm v art house trepet, si je na novo izmislil televizijsko grozljivko iz leta 1973, ki ga je prestrašila v otroštvu. In čeprav je režijsko taktirko resda prepustil Troyu Nixeyju, lahko njegove prstne odtise vidimo povsod.«
– Jeannette Catsoulis, The New York Times
»Počasi tleča groza, ki vam zleze pod kožo.«
– Brad Miska, Bloody-disgusting.com
»Ena najboljših in najbolj strašljivih grozljivk leta 2011.«
– Tony Timpone, Fangoria
»Prestrašila vas bo do kosti!«
– Eric Vespe, Ain’t It Cool News
»Dobesedno ježi dlake.«
– Roger Moore, Orlando Sentinel