zgodba
Nanga Parbat, junija leta 1970. Brata Reinhold in Günther Messner osvojita vrh himalajskega osemtisočaka po dotlej nepreplezani Rupalski steni. Med spustom Güntherja zasuje plaz in Reinhold se po neuspešnem iskanju sam vrne v tabor. Soočiti se mora z obtožbami, da je za gorski podvig žrtvoval bratovo življenje.
Filmska rekonstrukcija zgodovinskega vzpona Reinholda in Güntherja Messnerja na Nanga Parbat razkriva ozadje tragične smrti mlajšega od bratov. Spektakularna epska pustolovščina v tradiciji nemškega gorniškega filma je hkrati pretresljiva zgodba o odgovornosti in soočanju s krivdo. Film je štirideset let po dogodkih znova povzročil razburjenje v svetovni alpinistični srenji.
zanimivosti
Vrh Nanga Parbat leži v zahodnem delu Himalajskega gorovja, v pakistanskem delu pokrajine Kašmir. Hudičeva gora ali gora ubijalka, kot jo tudi imenujejo, je eden najnevarnejših in najteže osvojljivih osemtisočakov. Slovencem je ostal v spominu po dramatičnem in medijsko razvpitem reševanju Tomaža Humarja z Rupalske stene avgusta leta 2005.
Film predstavlja Messnerjev pogled na dogodke, saj ga je režiser Joseph Vilsmaier posnel v tesnem sodelovanju s kontroverznim alpinistom. Ob njegovem prihodu v kinematografe so ga v alpinističnih krogih ostro obsodili, da je v svojem prikazu nekaterih članov odprave pristranski in žaljiv.
iz prve roke
»Še vedno se spominjam, kako sem kot otrok leta 1953 po radiu slišal novico o prvem vzponu na Nanga Parbat Tirolca Hermanna Buhla. A k snemanju filma me ni pritegnila le tema. Želel sem spoznati Reinholda Messnerja, saj sem o obtožbah zoper njega že večkrat razmišljal. Ni se mi zdelo prav, da so ga moralno obsojali brez kakršnihkoli dokazov.«
– Joseph Vilsmaier, režiser
»Nanga Parbat govori o brezčasnih občutjih… tovarištvu, doseganju cilja in preživetju do zadnjega. /…/ To ni zgodba o junaštvu; želel sem postaviti kritična vprašanja o sebi in o tem, kaj se je zgodilo na gori Nanga Parbat.«
– Reinhold Messner, svetovalec pri filmu
portret avtorja
Joseph Vilsmaier se je rodil v Münchnu leta 1939. V letu 1988 je ustanovil svojo produkcijsko hišo Perathon Films in posnel izjemno uspešen prvenec Herbstmilch. Je večkratni dobitnik bavarske in nemške filmske nagrade. Za svojo ustvarjalnost na področju filmske fotografije je leta 2009 prejel častno nemško nagrado za življenjsko delo.
kritike
»Zgodba o vzponu na himalajski vrh, ki ga imajo Nemci za svojo ‘usodno goro’, je posneta na avtentičnih lokacijah in ponuja nekaj najosupljivejših višinskih posnetkov, kar jih je kdaj zabeležila filmska kamera. /…/ Režiser ustvari prepričljiv portret medčloveških odnosov in zakulisnih spletk, ki ženejo to nevarno misijo.«
– Katalog Audijevega festivala nemškega filma v Avstraliji
»Nanga Parbat dokazuje, da nas gorniški film tudi desetletja po Arnoldu Fancku in Luisu Trenkerju še vedno lahko očara.«
– Paul Collmar, www.kino-zeit.de
»Režiser je v filmu mojstrsko povzel tragično zgodbo bratov Messner. /…/ na filmski trak je ujeto eno od najbolj epskih himalajskih dejanj v zgodovini osvajanja devete najvišje gore sveta. /…/ Sam sem pri ogledu filma še posebej ‘čisto not padel’ – zaradi dokaj dobrega poznavanja dogodkov, še bolj pa zaradi vsega, kar se mi je v življenju dogajalo v zvezi s to goro.«
– Viki Grošelj, Viva
»Za slovenske gledalce je lahko film tako informacija o konkretni nemški odpravi kot tudi primer za premislek o tem, kako težko je priti do dna resnici, kjer gre le za subjektivne dokaze. Spet za druge bo film potopis, od Messnerjeve tirolske domačije, do res impozantnega osemtisočaka, Nanga Parbata, kar pomeni gola gora, čeprav je bolj znan kot ubijalska gora.«
– Neva Mužič, RA Slovenija