Naklepni umor, uradno eden najboljših srbskih filmov devetdesetih, je zasnovan na istoimenskem romanu Slobodana Selenića, ki je napisal tudi scenarij. Zgodba filma se dogaja v dveh časovnih obdobjih: leta 1945, neposredno po koncu druge svetovne vojne, in leta 1992, za časa diktature Slobodana Miloševića in vojne na Hrvaškem. Mlad hrvaški Srb Bogdan (Nebojša Glogovac) se ranjen vrne s fronte in spozna mlado fotografinjo Jeleno (Branka Katić). Jelena skuša napisati knjigo po dnevniku svoje babice, takisto Jelene (Ana Sofrenović), ki je leta 1945 morala prenašati dvorjenje majorja Krsmana, da bi iz zapora rešila svojega očeta. Babica Jelena pripada stari beograjski malomeščanski družini; z bratom (Dragan Mićanović) živita v incestnem odnosu. Medtem ko vnukinja Jelena razkriva te podrobnosti, se Bogdan nahaja pred dilemo, če naj se vrne na fronto. Med mladima človekoma vzbrsti ljubezen. Film odlikuje izredna dramaturgija, sijajna režija in v prvi vrsti fenomenalna igra takrat mlade beograjske generacije igralcev; med drugim film beleži tudi prvi nastop Sergeja Trifunovića
Ljubiša Samardžić, igralec, producent in režiser
Ljubiša Samardžić se leta 1936 rodi v Skopju (Makedonija) in danes velja za enega najbolj priljubljenih igralcev jugoslovanskega filma, čigar ime se nahaja v špicah več kot stopetdesetih celovečernih filmov. Tekom svoje dolge igralske kariere je Samardžić prejel kar šest zlatih aren (glavnih nagrad na nekdanjem festivalu jugoslovanske kinematografije v Puli) za najboljšo moško vlogo. Filmi, v katerih je igrala ta živa legenda srbskega igralstva, so bili predvajani na domala vseh največjih mednarodnih filmskih festivalih, od Cannesa do Karlovih Varov, od Berlina do Benetk. Samardžić je največ mednarodnih nagrad prejel v Italiji: za svojo vlogo v filmu Jutro Puriše Djordjevića je leta 1967 v Benetkah prejel ugledno nagrado Coppa Volpi, leta 1975 pa v Sorrentu nagrado Medaglia d’Oro za vlogo v filmu Predstava Hamleta v Spodnji Mrduši (Predstava Hamleta u selu Mrduša donja). Leta 1991 je Samardžić ustanovil produkcijsko hišo Cinema Design in se začel ukvarjati s produkcijo filmov in televizijskih nadaljevanj. V filmih, pod katere se podpisuje kot producent, Samardžić praviloma tudi nastopi, vsaj v stranski vlogi. Leta 2000 se Samardžić pod celovečerni film prvič podpiše tudi kot režiser: Nebeška vaba (Nebeska udica) je predvajana v tekmovalnem programu Berlina. Samardžić pravi, da je za režijsko taktirko poprijel zavoljo nesrečnih okoliščin, v katerih se je takrat nahajalo njegovo okolje (bombardiranje Srbije s strani NATO pakta) in na katere se je želel odzvati z novo obliko izražanja. Nebeška vaba je na več mednarodnih filmskih festivalih prejela vrsto nagrad; podobno se je zgodilo z Natašo (2001), drugim filmom, ki ga zrežira Samardžić. Leta 2004 je Samardžić začel z delom na trilogiji filmov – Jesen prihaja, Dunja moja (Jesen stiže Dunjo moja), Konji vrani, Bledi mesec –, ki se ukvarjajo z življenjem v Vojvodini po prvi svetovni vojni. Prvi film trilogije z več kot 100.000 gledalci nemudoma postane eden najbolj priljubljenih srbskih filmov, prav vse pa odlikujejo impresivne igralske zasedbe, visoki produkcijski standardi in zanimive zgodbe.
Iz kronologije kinematografa na Kolodvorski 13:
16.05.1996 – 17.05.1996 (1) – DNEVI FILMA IGRALCA LJUBIŠE SAMARDŽIĆA;
22.05.1996 – 22.05.1996 (1) – DNEVI FILMA IGRALCA LJUBIŠE SAMARDŽIĆA.