zgodba
Poletje 1962. V zaprašenem hotelu na obali Chesil pravkar poročena Florence in Edward večerjata v svoji sobi. Bolj ko se bliža poročna noč, bolj na mladoporočenca pritiska vnetljiva mešanica vznemirjenja in tesnobe, vse dokler med njima ne izbruhne prepir. Florence odvihra iz sobe in Edward se požene za njo. Tistega večera eden od njiju sprejme odločitev, ki za vedno zasuka tok njunih življenj.
Drama o dveh mladih ljudeh različnih družinskih porekel, ki ju usodno zaznamujejo spone časa, v katerem živita. Sloviti britanski pisatelj Ian McEwan je scenarij priredil po svoji istoimenski knjižni uspešnici.
iz prve roke
»Florence in Edward imata dvaindvajset let, sta očarljiva, inteligentna, nadarjena. Globoko se ljubita, a zdi se, da sta bila rojena v napačnem času, na napačnem kraju. Anglija leta 1962 je zadušljiva in zadrgnjena. Družbena in kulturna revolucija šestdesetih se še ni zgodila in kot večina mladih, ki so odrasli v strogi povojni Angliji, sta tudi Edward in Florence naučena zanemarjati, ignorirati in zatirati svoja čustva. Zato na svojo poročno noč nista čustveno pripravljena, o spolnosti nimata pojma in svojih strahov nista zmožna deliti drug z drugim. Posledice so usodne. /…/ Vedno sem menil, da nas zelo močno oblikujejo vrednote, ki jih vsrkavamo od trenutka, ko pridemo na svet. Fascinira me tudi vprašanje, kateri deli v nas so že vrojeni in kateri so pogojeni z našo vzgojo. V tem filmu si dva mlada človeka s težavo prizadevata razumeti svojo instinktivno naravo znotraj ozkih, konformističnih pričakovanj časa, v katerem živita. Film je na njuni strani, želi, da bi premagala težave, toda zgodba je realistična tudi glede tega, kako težko je preseči družbeno določenost in družbene pritiske.«
– Dominic Cooke
zanimivosti
Ian McEwan je eden najbolj prepoznavnih sodobnih britanskih pisateljev. Njegovo ime se je že šestkrat znašlo na listi nominirancev za Bookerjevo nagrado, leta 1998 pa jo je prejel za roman Amsterdam. Mnogi njegovi romani so doživeli uspešne filmske priredbe: V naročju tujcev (The Comfort of Strangers, 1990) Paula Schraderja, Nedolžen (The Innocent, 1993) Johna Schlesingerja, s srebrnim berlinskim medvedom nagrajeni The Cement Garden (1993) Andrewa Birkina in Pokora (Atonement, 2007) Joeja Wrighta, ki je med drugim prejel zlati globus za najboljši film in oskarja za najboljšo izvirno glasbo. Na redni spored Kinodvora že oktobra letos prihaja Sodnica (The Children Act), posneta po McEwanovem romanu V imenu otroka. V slovenščini je izšel tudi roman Na obali Chesil.
portret avtorja
Dominic Cooke je kariero začel kot gledališki režiser. Sprva je režiral v gledališču Royal Court Theatre, kjer je kasneje deloval kot umetniški direktor. Režiral je tudi v gledališču Royal Shakespeare Company, specializiranem za postavitve Shakespearejevih dram. Dobro poznavanje velikega angleškega dramatika ga je leta 2016 prvič pripeljalo za kamero; za televizijsko hišo BBC je režiral ciklus dobro sprejete serije Votla krona (The Hollow Crown: The War of the Roses), osnovane na Shakespearejevih zgodovinskih dramah. Za svoje delo v gledališču je bil večkrat nagrajen, Na obali Chesil pa je njegov celovečerni prvenec.
kritike
»To je nežen in dragocen film, dobro odigran, s pretanjenim očesom za to, kako naiven si lahko v svojih zgodnjih dvajsetih, kako nepotrpežljiv, domišljav, tragikomično ne zavedajoč se samega sebe /…/. Film je umeščen v grozljivo konvencionalen obmorski hotel na obali Chesil /…/; njene sive in prepišne širjave so v bridkem kontrastu s plašno zavrtostjo in nevednostjo mladega para, medtem ko je njena samotnost povsem primerna. Cooke in mojster fotografije Sean Bobbitt ustvarita trenutek, ko se par zdi ujet na tisti plaži, kot bi ga tja naplavila kakšna naravna katastrofa.«
– Peter Bradshaw, The Guardian
»Saoirse Ronan se zdi rojena za vlogo Florence. Pred mesenostjo se skriva za svojo vitko postavo in intelektualnimi igricami, za svojim ujemajočim se modrim spodnjim perilom in paničnimi pogledi. Billy Howle je njen popolni manjkajoči košček, njegov Edward je podeželski Adonis, čigar telesnost je stalno poudarjena, a ima tudi radoveden um in nežna, hitro ranljiva čustva.«
– Deborah Young, The Hollywood Reporter
»Edward in Florence sta otroka svojega časa, a za McEwana in Cooka nimata le reprezentativnega statusa. Njuna zgodba je zelo osebna, korenini v posebnostih njunih družin, pa tudi v skoraj nevidnem zločinu, vitici zla, ki se ovija okrog njunih usod. Nežna površina filma zakriva srčno bolečino in grozo. Nauk te zgodbe prikliče v spomin tisto Larkinovo pesem, ki se začne s pogosto citiranim /…/ verzom o škodi, ki jo svojim otrokom povzročijo starši.«
– A. O. Scott, The New York Times
»Cooke je snov oblikoval v vizualno očarljivo romantično sestavljanko, iz katere odmevajo upanje, nežnost in otožnost izgube. Povedno je, da film korenini v sivi coni šestdesetih – v trenutku, zataknjenem med nazadnjaškostjo petdesetih in slutnjo novega sveta –, saj gre za enega najbolj občudovanja vrednih režijskih prvencev, odkar je Tom Ford posnel film Samski moški (A Single Man).«
– Owen Gleiberman, Variety
»Če film oskubimo do bistva, bi ga lahko označili kot dramo o paritvenih ritualih zavrtih mladih angleških parov srednjega razreda v zgodnjih šestdesetih letih. To je niansirana, natančnemu opazovanju podvržena študija slabega seksa, kjer drobne nezgode in nesporazumi grozijo z uničenjem zakona, še preden se je sploh dobro začel.«
– Geoffrey Macnab, The Independent
»Ko ta pomembni večer napreduje, Cooke ustvari čuden občutek, da nekaj ni v redu – zdi se, da se hotelska natakarja na drugi strani vrat hahljata mlademu paru –, in posname čudovito prizorišče v otožnih tonih modre, sive in peščene barve. Razpoloženje povsem prežame melanholija, čeprav jo stranske osebe tu in tam prebodejo s komični trenutki /…/, Saoirse Ronan in Billy Howle pa mojstrsko izražata potlačene frustracije svojih likov skozi poglede in geste.«
– Liz Beardsworth, Empire Online
»Podrobnosti so pomembne; v njih so skriti namigi na trk kultur in generacij, ki je tik pred vrati. Na srečo sta Cooke in McEwan zelo celostno in skrbno domislila pust, nazadnjaški svet povojne Anglije na pragu šestdesetih, vse tja do razkuhane govedine in uvele zelenjave, ki jo mladoporočencema postrežeta mlada, vtikljiva natakarja v gostišču, kjer sta se utaborila na svoj posebni dan.«
– Bilge Ebiri, The Village Voice