Nova pustolovščina Mumintrola in prijateljev! Komet iz vesolja bo padel na Zemljo čez 4 dni, 4 minute in 44 sekund, morda 4 sekunde kasneje. Le kaj bodo junaki storili? Filmska pravljica iz Mumindola za vse generacije! Avtorica glasbe je pevka Björk, velika oboževalka muminov.
zgodba
Mumintrol je sin Muminmame in Muminočka. Skupaj živijo v Mumindolu v Muminhiši, ki je najbolj varen in zanimiv prostor na svetu. Mumintrol se nekega dne zbudi in opazi, da je vse sivo. Ne samo nebo in reka, tudi drevesa, rože in hiše! Brž vpraša učenjaka Pižmovca, kaj to pomeni. Pižmovec pojasni, da je sivina znak, da se bo na Zemlji pripetilo nekaj slabega. Komet bo padel na Zemljo! Mumintrol se zave, kako majhni smo, izgubljeni sredi velikega, temnega vesolja. Muminočka ga pomiri in mu predlaga, da s prijatelji obišče observatorij. Pomaga jim zgraditi splav in že se Mumintrol in Smrček odpravita na pot. Ob reki v svojem šotoru uživa Mumintrolov najboljši prijatelj Njuhec. Pojasni jima, da je komet ponorela zvezda. Tudi on se pridruži odpravi. Na poti doživijo vrsto dogodivščin v deroči reki in skalnem tunelu, od koder jih reši raziskovalec in zbiratelj Samuh, ki jih zamenja z žuželkami. Njuhec poskrbi za dobro voljo, speče palačinke, skuha čaj in nato se odpravijo na vzpon do vrha osamljene gore, kjer se nahaja observatorij. V njem živijo znanstveniki, popolnoma zatopljeni v svoje delo. Profesor računa in računa in … ojoj, komet bo padel na Zemljo čez 4 dni, 4 minute in 44 sekund, morda 4 sekunde kasneje! Junaki se brž odpravijo proti domu in se skupaj s Smrkljico, ki jo rešijo na poti, zapletajo v nove dogodivščine. Nebo je vedno bolj rdeče, komet vse bližje, prebivalci Mumindola se množično selijo, le Muminmama in Muminočka pečeta torto, sedita na verandi in čakata male pustolovce, da se vrnejo domov …
o filmu so povedali
»Pri Tove Jansson najbolj občudujem način, kako z minimalnimi opisi naslika značaje svojih junakov, prizorišče zgodbe in vzdušje – podobno, kot jih tudi v risbi sijajno zariše zgolj z nekaj črtami. Po eni strani so njene povesti zapisane v tako otroškem jeziku, da jim zlahka sledijo tudi najmlajši bralci, po drugi strani pa načenjajo vrsto moralno-filozofskih vprašanj o značajskih lastnostih in medosebnih odnosih, pri čemer ne ponujajo popreproščenih, črno-belih rešitev, ampak vprašanja vedno puščajo vsaj nekoliko odprta.«
– Nada Grošelj, prevajalka knjige o muminih Nevidni otrok in druge zgodbe (Tove Jansson, založba Modrijan), ki je naprodaj tudi v Kinodvorovi Knjigarnici.
»Film je narejen po principih cut out animacije in je tak, kot bi bilo pričakovati: nepretenciozen, topel, dovolj preprost, da mu lahko sledijo tudi zelo majhni otroci. Mumini, ki so še najbolj podobni plišastim igračkam, z radovednostjo in zaskrbljenostjo sprejmejo novico, da siv prah vsenaokrog napoveduje komet, ki bo priletel v njihovo dolino. Sledi razburljiva pot do konservatorija, polna dogodivščin, ter vrnitev k Muminočku in Muminmami, ki mlade raziskovalce potrpežljivo čakata. V filmu najdemo ljubečo družino, ekološko sporočilo, avanturističen duh, ljubezen do narave in še kaj.«
– Valentina Plahuta Simčič, Delo
liki
Mumintrol
Je zelo občutljiv in po naravi zelo prijazen. Je dobrega srca in ima veliko prijateljev. Vedno pomaga vsem okrog sebe, saj ne prenese, da bi bil kdo nesrečen. Najbolj žalosten je, kadar je sam. Je radoveden in navdušen nad odkrivanjem novih pojavov in nevarnimi pustolovščinami. Pri dogodivščinah pogosto sodelujeta njegov najboljši prijatelj Njuhec in njegova skrita simpatija Smrkljica.
Muminmama
Muminmama ima oblečen predpasnik in torbico, v kateri se skrivajo pomembne reči: bomboni, suhe nogavice, nekaj žice … Je potrpežljiva, redko jezna in velikodušno sprejema v vedno pospravljeno hišo vse prebivalce Mumindola. Mirna ostaja tudi sredi največjih zagat in vedno ima pripravljen kakšen dober nasvet. Njene palačinke z domačo marmelado so zelo dobre!
Muminočka
Muminočka je poročen z Muminmamo. Nosi visok črn klobuk in tudi on se, podobno kot mama, ne razburja zaradi malenkosti. Vedno je pripravljen priskočiti na pomoč pri pustolovščinah, čeprav se jih raje spominja kot udeležuje. Piše o preteklih dogodkih in dogodivščinah, ko je kot otrok pobegnil iz sirotišnice. Muminočka je odgovoren in predan svoji družini in se v njej dobro počuti, če mu je le redno omogočeno, da obišče morje, ki ga ima rad.
Njuhec
Je Mumintrolov najboljši prijatelj, filozofski popotnik, ki se vsako leto, ko se mumini odpravijo k zimskemu spanju, odpravi v svet. Je tih in poln skrivnosti. Ima prste na roki in je edini, ki nosi čevlje, zato spominja na človeka. Ni mu mar za lastnino, zato ima le malo ustno harmoniko, površnik in star zelen klobuk. Rad spi v šotoru, lovi ribe, kadi pipo in igra na flavto.
Smrk
Je med bolj pametnimi v druščini, zato ga pogosto prosijo za nasvet, čeprav se večkrat zgodi, da so stvari že dokončane, preden Smrk uspe zaključiti s samo organizacijo reševanja težav. Podatke zapisuje v svoj zvezek in rad sklicuje sestanke. Je navdušen bralec knjig.
Smrkljica
Smrkljica je Smrkova sestra. Spadata v vrsto smrkov, ki se od muminov razlikujejo po tem, da imajo lase. Je Mumintrolova prijateljica in zelo se imata rada. Je sramežljiva in prijazna ter se trudi ugajati Mumintrolu. Rada ima lepe stvari in rada se gleda v ogledalo.
Smrček
Ne spada v rod trolov, še najbolj spominja na kenguruja. Čeprav je po postavi velik, je očitno še mlad, saj ga imajo za »ta malega«, ki s sabo nosi igrače, se boji vode, in ko ga postane strah, se hitro prične cmeriti.
Samuh
Naravoslovec, vedno oblečen v krilo, zelo redoljuben, nedružaben in brez smisla za humor. Je zagrizen zbiratelj in na svoje pohode se vedno odpravlja sam. Ko se mu Mumintrol in prijatelja zahvalita, ker jim je rešil življenja, odgovori: »Kaj res, nisem nameraval, sem samo iskal redke žužke.«
Pižmovec
Godrnjavi filozof, ki bere knjige in razmišlja ves dan. Tisti, ki ga ne poznajo, bi rekli, da mu ni mar za druščino in da je po naravi pesimističen.
o pisateljici Tove Jansson
Pisateljica in ilustratorka Tove Jansson (1914–2001) je mama vseh muminov. Leta 1942 je nastal prvi mumin, in sicer v obliki serije stripov, ki jih je objavila v časopisu. Kmalu se ji je pri risanju muminov pridružil brat Lars in skupaj sta izdala kar deset zvezkov stripov. Dolga desetletja so brat in sestra ter Tovina življenjska sopotnica živeli v poletni hiški na majhnem, z grmovjem poraščenim otočku Pellinge. Tam so nastale vse knjige o muminih, ki jih še danes beremo: Mumini in velika povodenj (1945), Komet v Mumindolu (1946), Čarodejev klobuk (1948), Vražja kresna noč (1954), Zima v Mumindolu (1957), Nevidni otrok in druge zgodbe (1962) itd.
mumini
Na prvi pogled so videti kot pomanjšani nilski konji, z belimi krznenimi kožuščki in velikim gobčkom in repom, ki ima na koncu čopek. »Imajo lepa mala ušesa, majhen ljubek rep, oči so majhne in prijazne,« piše pisateljica Tove Jansson.
Ime mumin izvira iz družine Jansson. Tovin stric ji je pripovedoval o mumintrolu, ki živi v kuhinjski omari in mrzlo piha v ljudi. Na ta način ji je skušal preprečiti nedovoljene obiske zalog hrane. Po drugi strani pa naj bi si Tove sama nadela ime Mumintrollet, kar pomeni mamin trolček.
Skandinavija je dom trolov. To so veliki in majhni škratje, čokati, zavaljeni in domišljavi. Imajo velike nosove, so poraščeni in z dolgimi rokami. Spremenijo se lahko v kamne, če nanje posije sonce. Iz tega izročila izhajajo mumini, le da jih je pisateljica močno spremenila: iz zarodka trola se je izlegel trolček s popolnoma drugačnim videzom in značajem. Telesne oblike še vedno spominjajo na trole, obdržal je repek, njegovo telo pa se je pomanjšalo in postalo prijetno okrogle oblike. Po obnašanju se je približal človeku oziroma bitju, ki si prizadeva biti dobro. Pisateljica je s tem želela pokazati otrokom, kakšen naj bi bil dober človek.
Mumini so pametni, naivni in imajo bujno domišljijo. So družabni, zato se radi družijo z drugačnimi sopotniki in jih sprejemajo v svoji Muminhiši. To je »živžavasto bivališče, kjer je vsakdo počel, kar se mu je zahotelo, in si skoraj nihče ni delal skrbi za naslednji dan«. (Čarodejev klobuk, 1995, 11) Mumini cenijo majhne, večkrat najdene predmete, ki bi lahko veljali za staro šaro. Veselje najdejo v majhnih stvareh ter ustvarjalnosti. Zelo cenijo svobodo in ne ravnajo vedno v skladu s pričakovanji družbe. Vsako leto se konec novembra odpravijo na trimesečno dolgo zimsko spanje. Prebudijo se marca, ko v Mumindol posije sonce.
Mumine lahko v Skandinaviji in na Japonskem po popularnosti primerjamo z najbolj znanimi Disneyjevi junaki. Na Finskem so na otoku Kailo zgradili tematski park Moomin World, ki velja za enega bolj kakovostnih zabaviščnih parkov na svetu.
o avtorici in filmu
Maria Lindberg je finska režiserka, avtorica tudi prvega celovečerca o muminih, Muumi ja vaarallinen juhannus (Moomin and Midsummer Madness) iz leta 2008. Oba sta nastala v finskem studiu za animirani film Filmkmompaniet. Za osnovo so vzeli posnetke izvorne TV stop motion serije Mumini (Opowiadania Muminków/The Moomins, Se-ma-for/Jupiter Film, Poljska/Avstrija, 1977–1982), jih predelali in dodali glasove. V seriji je namreč le en narator, za film pa so oblikovali dialoge, ki so jih črpali iz romana Tove Jansson, Kometjakten (Comet in Moominland). Isti roman je bil adaptiran vsaj že dvakrat prej, leta 1978 v ruski stop motion seriji Mumi-troll (tri epizode) in leta 1992 v japonskem celovečernem animeju Comet in Moominland, ki prav tako izvira iz japonske TV serije Moomin (1969 – 1970). Pisateljica Tove Jansson ni nikoli odobrila te serije, saj so vanjo vnesli nekaj temeljnih sprememb v zgodbi in karakterizaciji.
TV serija Mumini
Osnovo za poljsko-avstrijsko animirano TV serijo Opowiadania Muminków so črpali iz knjig Tove Jansson, ki je pri nastajanju aktivno sodelovala. Vse scenarije so prevedli in vsakega posebej sta Tove in Lars Jansson odobrila, spremenila, šele nato se je lahko začela produkcija posamične epizode. Serija ni tipično otroška, še več, očitali so ji nekoliko bolj temačen ton in strašljive prizore, ki naj ne bi bili pisani na kožo mlajšim gledalcem. A dejstvo je, da gre za najbolj zvesto TV adaptacijo doslej, ki sledi viziji avtorice Tove Jansson. Serija se je dobro prijela tudi v britanski družbi, saj so jo adaptirali in 100 epizod predvajali na CITV v letih 1983–1986. Nikoli pa ni doživela uspeha na trgu čez lužo. Mumini so v ZDA precej neznani.
Vir izbranih podatkov: „Svet muminov Tove Jansson“, Kos, Saša, Filozofska fakulteta Maribor, diplomsko delo, 2011.
————————————————————————————————————-
Pripravili smo pedagoško gradivo Mumini lovijo komet, ki učiteljem in staršem prinaša več informacij o filmu ter ideje za pogovore in dodatna raziskovanja ob filmu. Najdete ga tudi tu: http://www.kinodvor.org/kinobalon/gradiva-za-ucitelje-in-starse/.