Vojna v Bosni se je končala pred več kot desetletjem, narodnostna trenja pa so še vedno živa, npr. v Mostarju, mestu ob Neretvi, ki je ideološko še vedno razdeljeno na dva dela, hrvaški in bošnjaški. Ločuje ju sloviti, leta 1993 porušeni in pozneje ponovno sezidani most. V tem mestu skuša Mensud Duraković, trener kadetskega nogometnega moštva Velež, mladini vlivati optimizem in občutek solidarnosti. Mladeniči, vsi veliko premladi, da bi občutili vojne grozote, narodnostna trenja občutijo tako v srednji šoli, kjer so razdeljeni na hrvaške in bošnjaške razrede ter se ločeni učijo hrvaško in bošnjaško zgodovino, kot na nogometnih igriščih, še posebej ob lokalnih derbijih med “bošnjaškim” Veležem in “hrvaškim” Zrinjskim.
»Želela sem posneti film o Mostarju, mestu, ki ga sama nisem poznala in ki se ga je moja najboljša prijateljica pred naraščajočim nacionalizmom in vojno spominjala kot veselega večkulturnega okolja. Potem je bilo mesto razdeljeno na dva dela, postalo je zastrupljeno. Skušala sem najti sledi starega mesta, če je kaj ostalo od časov, ko je bil Mostar mesto vseh prebivalcev.«
(Claudia Tosi)
Claudia Tosi – filmografija
Private Fragments of Bosnia (2004); Mostar United (2008)