zgodba
Dani Debeljak se je rodil na isti dan kot njegov najboljši prijatelj Raf, žirafa. Raf živi v živalskem vrtu, njegov oskrbnik pa je Danijev dedek. Dani in Raf sta nerazdružljiva, prav vse si morata deliti. Dani praznuje rojstni dan, zdaj je dovolj velik, da gre lahko v šolo. Težave se začno, ko deček ugotovi, da žirafa ne bo šla z njim, saj v šoli ni prostora za tako velike učence. Dani v šoli naveže nova prijateljstva, a Rafa vseeno močno pogreša. Tudi Raf ga zelo pogreša in si želi, da bi šel lahko z njim v šolo. Dani dobi idejo …
zanimivosti
Otroci na Nizozemskem gredo v šolo, ko imajo 4 leta. Dani Debeljak v filmu zato praznuje svoj 4. rojstni dan.
Robo-žirafo sta ustvarila umetnika, ki izdelujeta posebne filmske maske in efekte, Rob in Erik Hillenbrink. Zanjo sta uporabila kar 140 servo-motorjev in je bila največja stvar, ki sta jo kdaj zgradila. Pred izdelavo žirafe sta morala proučiti njeno hojo, kožo, teksturo in opraviti veliko meritev, za samo izdelavo pa sta potrebovala tri mesece.
Prave žirafe so med snemanjem v živalskem vrtu skozi okno opazovale robo-žirafo, kot bi si mislile: “Tebi so dovolili ven, nam pa ne!”, poročata Rob in Erik.
Danija igra deček po imenu Liam (rojen leta 2009), ki je po značaju zelo živahen in vesel. Pravi, da rad igra razrednega klovna in da bi spal z nogometno žogo, če bi lahko. Sanja o tem, da bi postal igralec ali nogometaš. Njegova največja želja je, da bi v filmu igral profesionalnega nogometaša.
iz prve roke
»Izjemno sem ponosna, da nam je uspelo pesem, ki je del nizozemske kulturne dediščine, upodobiti v filmu. S to pesmijo, ki govori o nečem izjemno univerzalnem – prvem odhodu v šolo – so odraščale generacije otrok. Film posvečam otrokom, ki bodo (ali so pravkar) prvič prestopili prag šole. In vsem staršem, ki se morajo naučiti svoje otroke spustiti, da napravijo prve korake v veliki svet. Vstop v šolo je izziv povezavi, ki jo ima Dani s starši in s svojo najboljšo prijateljico žirafo. Spremembe se deček iskreno veseli, radoveden in navdušen je. Toda kaj naj naredi s svetom, ki ga pušča za sabo? Njegov novi prijatelj v šoli, Youss, simbolizira učenje novega, žirafa pa na drugi strani upodablja dečkovo prejšnje življenje in druženje z živalmi. Kako naj deček združi oba svetova? Skozi izkušnjo dečkovega truda bodo otroci razvili lasten odnos do podobnih dilem – kako ravnati v novih okoliščinah, ki jih bodo izkusili z rastjo in učenjem. Film sporoča, da je učenje lahko zabavno, da gre za nekakšno igro, skozi katero zrasteš. Kdo bi si ne želel tega!«
– Barbara Bredero, režiserka
portret avtorice
Barbara Bredero se je rodila leta 1962 in začela svojo filmsko pot kot kreativna direktorica in režiserka TV-serij. Leta 2008 je posnela svoj prvi celovečerni film o petletnem dečku, Morrison krijgt een zusje. Sledila mu je trilogija celovečercev o zabavnem novopečenem učitelju in razredni dinamiki, Mees Kees, ki je postala priljubljena tako doma kot po festivalih v tujini, kjer so bili filmi večkrat nagrajeni, tako s strani žirij kot občinstva. Značilnost njene režije je, da teme, ki so otrokom pomembne, predstavi na lahkoten, živahen način. Zelo ceni jasno režijsko perspektivo, “pa naj gre za otroke, odrasle ali žirafe”, kot pravi sama.
Annie M. G. Schmidt
Film je posnet po istoimenski pesmi (orig. Dikkertje Dap), ki jo je napisala najbrž najbolj znana nizozemska pesnica 20. stoletja, Annie M. G. Schmidt. Veljala je za “resnično kraljico Nizozemske”, za posebno žensko z velikim smislom za humor. Vsak nizozemski otrok zna kakšnega od njenih verzov, po njenih knjigah pa je bilo posnetih kar nekaj filmov za otroke. Dela Annie M. G. Schmidt so prevedena v številne svetovne jezike, iz rok Astrid Lindgren pa je prejela tudi največje literarno priznanje za otroška dela, nagrado Hansa Christiana Andersena. V slovenščini imamo prevedena njena dela Vihec iz Vrhovišnika (Sanje), Mija (Mladinska knjiga), Mrmrački (Mladinska knjiga) ter Lukec in Lučka (Sodobnost).
o pesmi
Pesem o Daniju in žirafi je Annie M. G. Schmidt napisala leta 1950. Gre za njeno najbolj znano pesem, po popularnosti jo lahko primerjamo z Župančičevim Cicibanom.
Pesem govori o dečku Daniju, ki gre v živalski vrt in se povzpne po stopnicah, da bi govoril z žirafo. Zaupa ji prav vse, nato pa jo prosi, da bi se spustil dol kar po njenem vratu. Žirafa mu dovoli, deček pa spust zaključi na tleh v svojstvenem slogu. Pesem je bila uglasbena in večkrat interpretirana.
Moja žirafa
Dani Debeljak je na lestev splezal
že četrt čez sedem, da bi žirafi
s sladkorčkom postregel.
Živjo, žirafa, je rekel Dani Debeljak.
Veš, kaj sem dobil?
Rdeče škorenjčke,
da se bom po lužah podil.
Saj to ni res! je žirafa dejala.
Dani, Dani, Dani, kaj takega,
je zmajevala.
Oh, žirafa, je rekel Dani Debeljak.
Še veliko ti imam povedati!
Spoznal sem že črke tri.
A, b, c – kako se ti zdi?
Pa že skoraj računati znam
in lepe možičke rišem čisto sam.
Presneto, je žirafa dejala.
Fant, o, fant, je zmajevala.
Povej, žirafa, je rekel Dani Debeljak.
Se morda lahko zapeljem nizdol po tvojem dolgem vratu?
Tako enkrat za hec.
Misliš, da bom trdo treščil, ko bom pristal?
Splezaj gor, je žirafa dejala.
Splezaj gor in zapelji se nizdol.
Zapelji se nizdol.
Dani Debeljak je splezal z lestve,
naredil dolg korak
in stopil žirafi na vrat.
Mali Dani Debeljak se je odrinil
in se z glasnim vriskom zadrsal
po vratu vse do tal.
»Adijo, žirafa,«
je rekel Dani Debeljak.
Jutri pridem spet,
da nadaljujeva podvig.