Robin ima za sabo prvi porod. Njeno telo ne ve, da je rodila mrtvo deklico in prsi so polne mleka za nesojeno novorojenčico. Zaradi zdravstvenih razlogov si mora to življenjsko tekočino izčrpavati, a ker zanjo predstavlja edino vez z izgubljeno hčerko, mleka preprosto ne more zliti stran. Odloči se, da ga bo darovala, a izkaže se, da to ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled. Medtem ko raziskuje, kam in kako z njim, se izčrpano mleko kopiči v steklenicah v domačem hladilniku, njegova naraščajoča količina pa vpliva na njeno razpoloženje in čustva. In seveda na njenega partnerja …
»Navdih je prišel tudi iz srečanja s partnerji porodnic in materami, ki so darovale mleko. Seveda ti na začetku producenti in vsi drugi povejo: ‘O, ja, on mora nastopati kot antagonist, saj ga drugače nimaš.’ Zdelo se mi je, da je bil sam konflikt že v tej količini mleka, saj si pričakoval, da se nekaj mora zgoditi z vsem tem mlekom. /…/ To mleko kliče po nekom, ki ga bo popil.« (Stefanie Kolk)