zgodba
Avtorica filma je leto dni preživela v ‘Hiši rojstva’, kjer je beležila življenje visoko nosečih žensk z zelo različnimi družbenimi zaledji. V kliniki, ki stoji sredi neokrnjene narave, za nosečnice že štirideset let skrbi dr. Yoshimura, pionir na področju naravnega rojevanja. Tu imajo ženske možnost izbire in odločanja o načinu, na katerega bodo rodile. Nosečnost v današnjem svetu, poplavljenem z informacijami, poleg sreče prinese tudi dobro mero skrbi. Film nas opomni, da je rojevanje nekaj naravnega in že stoletja nespremenjenega ter da lahko iz starodavnih načel črpamo tudi pri drugih izbirah in odločitvah, s katerimi se soočamo v sodobnem svetu.
Dokumentarni film priznane japonske režiserke je nežen in subtilen pogled na naravno rojevanje, vizualna meditacija o neomajni vezi med materjo in otrokom, med naravo in človekom.
zanimivosti
Izvirni naslov Genpin prihaja iz besedila kitajskega filozofa Laozija (včasih Lao Tse). Besedilo govori o neumrljivem duhu doline, kjer izvira velika reka, ki nikoli ne neha porajati življenja. Laozi imenuje duh doline ‘skrivnostna ženska (genpin)’.
iz prve roke
»Kadar snemamo osebo z uveljavljenim pogledom in filozofijo, kot je dr. Yoshimura, lahko do materiala, ki ga potrebujemo, pridemo v treh posnetkih. A filmar ob tem težko začuti vnemo. Ko pa sem obiskala kliniko, sem tam srečala izjemne ženske in med snemanjem porodov sem spoznala izkušene roke babic … Svetloba se razkriva postopoma. Tako sem začela kamero obračati proti tistim rečem, ki so se mi med soočanjem s to resničnostjo vtisnile v srce. /…/ Občutek imam, da gre človeštvo v boljšo smer. Ne moremo zavračati napredka sodobne civilizacije in se vrniti v preteklost, in vendar ne smemo pozabiti na nadaljevanje in ohranitev človeške vrste. Ko razmišljamo o tem, kakšno bi moralo biti človeško življenje, sta sodobna medicina in tradicionalno rojevanje, ki verjame v nagonsko moč živih bitij, drug drugemu v oporo – ključ je v tem, da poiščemo pravo ravnovesje.«
– Naomi Kawase, avtorica
portret avtorice
Naomi Kawase (1969, Nara na Japonskem) je leta 1992 posnela Sprejemanje (Ni tsutsumarete), intimni dokumentarec o iskanju svojega očeta, ki je navdušil žirijo FIPRESCI na festivalu dokumentarnega filma v Yamagati in lansiral režiserkino kariero. Pet let kasneje je za igrani celovečerec Suzaku (Moe no suzaku) kot najmlajša avtorica v zgodovini canskega festivala prejela nagrado zlata kamera za najboljši prvenec. Leta 2000 je bil njen film Kresnica (Hotaru) nagrajen na festivalu v Locarnu. Rojstvo/Mati (Tarachime, 2006), video dnevnik o rojstvu njenega prvega otroka, je pobral številne mednarodne nagrade. Leta 2007 je v Cannesu prejela veliko nagrado žirije za Gozd žalovanja (Mogari no mori, 2007), štiri leta kasneje pa se je potegovala za zlato palmo s filmom Hanezu no tsuki. Razen zadnjega smo si v Sloveniji lahko ogledali vse omenjene filme, polega tega pa še dokumentarca Gorjani (Somando monogatari, 1997) in Zrak, veter, ogenj, voda, zemlja (Kya ka ra ba a, 2001) ter igrana filma Sharasojyu – drevo sorodnih duš (Sharasojyu, 2003) in Sedem noči (Nanayomachi, 2008).
kritike
»V filmu /…/ se Naomi Kawase vrača k temi poroda, pri čemer je tokrat poudarek na čudežu rojevanja, na nedoumljivosti ženske zmožnosti ustvarjanja življenja /…/. Kljub otipljivi bližini, s katero režiserka in obenem snemalka spremlja nosečnice, je film po svojem bistvu meditacija. Močno občutene in neprizanesljive portrete nosečih žensk ter izjemne trenutke porodnih ekstaz počasi senči s portretom iz ozadja, globoko podobo doktorja Tadashija, ki je središče rojstev in v tem središču pretresljiva podoba človekove neskončne samote.«
– Vlado Škafar
»Šepetajoče veličastno delo Misterij ženska je prefinjeno čarobno in skoraj magično privlačno. Film, dokumentarec po formi in spokojna meditacija po srcu, ima globoko spiritualno dušo, ki stoji kot kontrast zemeljski telesnosti rojevajočih teles. Kawasejeva pri beleženju dogodkov ustvari novo obliko vizualnega dokumenta, ki gledalca izzove z značilnim slogom, polnim empatije, in mu prenese resnično doživetje nosečnosti.«
– Giovanna Fulvi, mednarodni filmski festival v Torontu
»Misterij ženska je zelo dragocen poklon notranji toploti zemlje v ženskah, parih, pa njihovim odkritim čustvenim stanjem ob zanositvi, nosečnosti, porajanju – režiserka Naomi Kawase teh prav nič ne olepša – ter toploti v ljudeh, ki so srčno ob njih. Da so ta obdobja sveta in hkrati navadna, so včasih vedeli vsi, zdaj nekateri, a glej, iz te občutljivosti je stkan Misterij ženska!«
– Martina F. Štirn, diplomirana psihologinja in magistra umetnosti
»Naomi Kawase v svojem novem filmu prikazuje nosečnice, ki sekajo drva in izvajajo rigorozne počepe, kakršne jim je predpisal zdravnik. Dr. Yoshimura ima zadosti časa, da podpre nazore, ki jih strastno zagovarja, tudi mnenje, da so abnormalna rojstva posledica ‘negotovosti’ in drugih kulturnih dejavnikov. Tehnično je film imeniten in Kawasejeva pogosto vstavlja posnetke narave, ki še okrepijo privlačne osnovne teme dokumentarca.«
– Rob Nelson, Variety
»Misterij ženska je najlepši dokumentarec o rojevanju otrok, kar sem jih videla. In tudi najbolj informativen – v načinu, na katerega beleži različne izkušnje, želje in strahove žensk. Četudi metode rojevanja morda ne bodo pritegnile vsake ženske, bi rada spodbudila nosečnice, da si film ogledajo – in pridobijo še drugačen pogled na nosečnost in porod.«
– Nishikata Film Review