Na začetku šestdesetih let je nastala serija odličnih, inovativnih slovenskih filmov: Akcija, X 25 javlja, Veselica, Ples v dežju, Nočni izlet, Minuta za umor, Peščeni grad, Balada o trobenti in oblaku, Tistega lepega dne in Minuta za umor, ki velja za prvo slovensko kriminalko, toda Jane Kavčič, ki jo je leta 1962 posnel, ni bil prvi slovenski režiser, ki je posnel kriminalko – France Štiglic je namreč tri leta prej v Makedoniji posnel Vizo zla, kriminalko o prekupčevalcih z mamili, ki skušajo robo spraviti čez mejo. Drugi jugoslovanski filmi tedaj še niso vedeli, da mamila sploh obstajajo.
Kdor danes gleda Minuto za umor, ki je itak posneta tako, kot da iščejo tatu, ne pa morilca, se sprašuje: pa zakaj tako skrivajo, kdo je morilec? Saj je jasno, da je Demeter Bitenc, večni bad guy! S svojo višino in aristokratsko vzvišenostjo je itak štrlel iz socializma. Ja, Bitenc je moral biti že vnaprej sumljiv. Niso mogli biti vsi sumljivi. Če bi bili, potem bi to pomenilo, da so vsi junaki tega filma sposobni ubijanja. Kar pa je bilo v socializmu nesprejemljivo. Da bi bili vsi ti socialisti potencialni morilci? Da bi vsi ti socialisti pod masko skrivali nekaj hudega, mračnega, zlonosnega? Ne, to ni prišlo v poštev. Lahko posnamete whodunit kriminalko, lahko posnamete kriminalko, v kateri se do konca ne ve, kdo je morilec, toda pod pogojem, da morilca igra Demeter Bitenc. Kdo je morilec, so skrivali le zato, ker so vsi vedeli, kdo je.
A Minuta se začne kot Hitchcockov Psiho, le da Marion (Janet Leigh) zamenja Koh (Vanja Drach), gastarbajter, ki se po dolgih letih vrne v Slovenijo. Ker izgleda kot glavni junak, se gledalec identificira z njim, toda tudi on nenadoma in sunkovito izgine iz filma: nekdo ga vrže z vrha triglavskega Ljubljanskega nebotičnika. Gledalec tako ostane brez lika, s katerim bi se lahko varno identificiral. Preostanejo mu le liki, ki pod svojo vsakdanjo masko morda skrivajo morilsko naturo: eden izmed njih je morilec. Vsakdo je lahko morilec. In v tej situaciji, ko se gledalec ne more varno identificirati z nobenim izmed likov, Kavčič vrine policijskega inšpektorja (Janez Škof), s katerim se gledalec takoj in voljno identificira. Kar je seveda dober trik: Kavčič s tem gledalca prisili, da se identificira z Zakonom. Oblastjo. Režimom! Zelo hitchcockovsko.