Mia je desetletno dekle, ki živi v vasi v predelih Južne Amerike. Odloči se, da bo poiskala očeta, ki dela na velikem gradbišču v tropskem gozdu, kjer gradijo razkošne apartmaje. Pot do očeta je dolga in Mia mora prepotovati magičen tropski gozd, v katerem živijo skrivnostni Migoji. Znajde se v svetu legendarnih bitij, kjer spozna nenavadno drevo ter se sooča z mogočnostjo narave. Film, ki so ga delali kar šest let in zanj uporabili kar 500.000 risb, vsebuje izrazita okoljevarstvena sporočila, odlikujeta pa ga predvsem odlična risba, ki malce spominja na Hayao Miyazakija, in izviren humor.
Jacques-Rémy Girerda smo spoznali že z njegovim prvim celovečercem Prerokba žab (La prophétie des grenouilles) na 3. mednarodnem festivalu animiranega filma Animateka. Mia in Migo je njegov drugi celovečerni animirani film. Znan je tudi kot ustvarjalec risanih filmov za otroke in mlade in snovalec več poučnih otroških serij za televizijo ter kot ustanovitelj znamenitega studia Folimage v francoskem mestu Valence, ki ga še vedno vodi.
»Želim, da otroci vedo, da življenje ni ujeto v toga, nespremenljiva pravila. Človek se ima pravico motiti, prav tako se lahko poboljša, če to želi. Upanje je, celo v najbolj nemogočih razmerah.«
avtor in režiser filma Jacques-Rémy Girerd
Deklica Mia zaupa v čarobno moč tistih, ki jo varujejo, še zlasti Migojem. Oče Pedro in mama ves čas bdita nadnjo in ji vlivata pogum. Oče daleč v mislih, mama pa v njenih sanjah s sporočilom: »Če res verjameš vase, potem se nimaš česa bati.« Njeno potovanje je uvajalni obred v čas odraslosti. Prvo znamenje odraščanja je prizor, v katerem ji čarovnica postriže lase. Mia v čarovničini koči poje košaro jabolk, kljub temu ji čarovnica za popotnico ponudi še eno jabolko. Prizor spominja na pravljico o Sneguljčici, ko ta od čarovnice prejme jabolko.
Narobe rastoče drevo ima korenine v zraku in bogato krošnjo pod zemljo. Z njim se film tudi začne. Je modrec ter vez med naravnim in poetičnim, konkretnim in duhovnim. Povezuje zemljo in zvezdnato nebo, vodo, rastline in živali, ki tu bivajo. Je pripovedovalec zgodbe, stvarnik sveta in tisti, ki Migojem podeljuje moč.
Migo ni ne žival ne rastlina, temveč je domišljijski lik. Narisan je z luknjo v obrazu in trebuhu. Za Jacques-Rémyja Girerda Migo ni ne velikan ne golem ne duh. Je izraz moči narave, tako rudninskega, rastlinskega kot živalskega sveta. Vsak človek v sebi nosi Migoja. Le odkriti ga moramo in se z njim uskladiti.
Mobile sedmih Migojev, ki visijo v čarovničini koči, je grafična ponazoritev lika Migoja. Število sedem najdemo v pravljicah o palčkih, povezan je s sedemdnevnim tednom, nastankom sveta v sedmih dneh …
Dvolični Jekhide je najmočnejši lik v zgodbi in pri otrocih sproža največ vprašanj. Je del Aldrinovega sveta in sveta poslovnežev. Je ambiciozen, nemoralen, uničevalen in brezvesten. Razvajenec, ki je še vedno odvisen od svoje mame, saj ta skrbi za njegovega sina. V filmu so odrasli bolj otročji kot otroci. Ključ njegove osebnosti ponazori stavek, ko z bazuko v roki izjavi: Problem je tisti zunaj. Prizor, v katerem uniči Drevo, zaradi česar ga začnejo preganjati živali, spominja na Disneyjevih sedem palčkov, ki preganjajo čarovnico. Ko Jekhide sprejme pomoč drugih ljudi in ko do njih začuti iskreno spoštovanje, začne osebnostno rasti.
Njegov desetletni sin Aldrin živi v središču velikega mesta. Je edinec, ki pogreša očeta in mamo znanstvenico. Ko ga oče odpelje s seboj na gradbišče, spozna Mio, in z njo odkrije svet narave. Njegova mama preživlja čas na Antarktiki, kjer preučuje taljenje ledene ploskve. Njena okoljevarstvena zavest in skrb za planet je pravo nasprotje njenega moža Jekhida, ki živi v svetu poslovnežev v črnih oblekah in s črnimi očali, in ki v naravi vidi le možnost hitrega zaslužka.