iz prve roke
»Šlo je za nekakšno avtomatsko pisanje. /…/ Fotografirati sem začel zgodbo, ki je nisem zares razumel; koščki so se sestavili šele med montažo. Nisem bil jaz tisti, ki je zložil sestavljanko, zato bi bil nanjo težko kakorkoli ponosen.«
– Chris Marker
kritike
»Ta skrivnostna, globoko vznemirljiva mojstrovina, sestavljena skoraj izključno iz statičnih posnetkov, je pretresljiv filozofski razmislek o spominu, izgubi in človeški usodi, prežet z neznosnim vzdušjem nostalgije.«
– Amos Vogel, Film as Subversive Art
»Fotoroman, vojna zgodba, romanca, znanstvenofantastični film, arhitekturna konstrukcija in slika svojega časa. Mesto slovesa razkriva zgodovino naše prihodnosti.«
– Miguel Valverde, Najboljši filmi vseh časov, Sight and Sound
»Marker je eden mojih največjih vzornikov – skupaj s Cartier-Bressonom, Pennebakerjem in Satyajitom Rayem. /…/ Mesto slovesa je primer filma, ki je fotografski, a globoko poetičen ter neverjetno muzikaličen in političen.«
– Mira Nair, Screen Epiphanies: Film-makers on the Films that Inspired Them
»Mesto slovesa je skoraj v celoti sestavljeno iz fotografij, kar še poudari občutek odmaknjene resničnosti. Strategija odraža tudi Markerjevo prepričanje, da so fotografije podobne spominom in obratno – te prekinjene podobe mora tisti, ki se jih spominja (ali si jih ogleduje), ponovno sestaviti, če želi, da bodo ustvarile smiseln vzorec. V nekem trenutku se slika vendarle premakne in preide v običajen filmski posnetek: ko ženska po spanju odpre oči. Zaradi gibanja je to najbolj nepozabna podoba filma – in najbolj ganljiva, saj gre za podobo, rojeno iz ljubezni.«
– David Sterritt, Defining Moments in Movies
»Šestdeset let ni zameglilo čudežnosti trenutka, ko negibne podobe skoraj neopazno oživijo in razkrijejo tisto čudovito zlitje dveh življenj, dveh časov, sedanjosti in prihodnosti, v popolno harmonijo. Zdelo se nam je, da je tako diskreten, da smo ga med vsemi gledalci opazili le mi, a smo pozneje ugotovili, da so bili vsi v dvorani njegov del.«
– Peter Hourigan, Najboljši filmi vseh časov, Sight and Sound
»Vrnitev fotografije v evropski film je na veličasten način naznanilo Mesto slovesa Chrisa Markerja. Ta izjemni primer katastrofične domišljije prikazuje prihodnost po jedrskem uničenju, ko je spomin na preteklost – z veliko napora in bolečine – mogoče obuditi le delno. Pripovedovalec, ki nam govori iz časa po smrti civilizacije, se spominja krhkih, živih podob preteklosti, katerih vrhunec je en sam trenutek gibanja: mežikanje ženske, ki jo poznamo iz preteklega ali prihodnjega življenja; ki se je spominjamo, ko se je ob zori poletnega dne prebudila iz spanja. V tem trenutku prehoda iz mirujoče slike v gibljivo najdemo obljubo radosti.«
– Annette Michelson, On the Eve of the Future
»Ker vsaka od statičnih podob traja precej dlje od 1/24 sekunde, je na celuloidu vsaka fotografija dejansko sestavljena iz več deset lastnih replik. Marker s serijo zamrznjenih podob uprizarja razpad nevidnega toka časa na zaporedje vidnih trenutkov, ki bi jih lahko označili za posamezne atome časa oziroma našega doživljanja le-tega. In res: ko junak odpotuje v daljno prihodnost, film ta novi svet prikaže kot niz mikroskopskih slik.«
– Jonathan Romney, Criterion