zgodba
Mala lisička Lonja je naveličana izobčenega življenja globoko v gozdu, kjer prebiva z mamo, čarovnico Nežo. Zato se izmuzne v Bamsijevo vas in se pridruži otrokom na čisto običajen šolski dan. Čeprav se trudi, da bi bila kot vsi ostali, se ne zna igrati, v stiski pa se zateče k čarovniji in otroci jo izločijo. Ko se vrne domov, ji jezna mama Neža postreže z zgodovinsko lekcijo o preganjanju čarovnic, ki je pripeljala do tega, da se morata skrivati pred vsemi. Medtem voluhar Krez najde zlato na dnu Bobrovega jeza. Da bi ga nabral, hoče jez porušiti, Bamsi pa je odločen, da mu prekriža načrte. Krez ni močan, je pa zvit, zato izkoristi čarovnici Nežo in Lonjo, da začarata Bamsija in druge odrasle …
zanimivosti
Medved Bamsi je že desetletja velik prijatelj švedskih otrok. Smeji se jim z zvezkov, s svinčnikov, šolskih torb, z majic, zobnih ščetk, ima svoj strip, otroci pa lahko obiščejo tudi Bamsijev zabaviščni park v Kolmårdnu.
Laura Jonstoij Berg, ki je v izvirniku posodila glas Lonji, je tudi švedski glas Ronje v televizijski seriji Ronja, razbojniška hči japonskega studia Ghibli. Ker je Azija trenutno dom svetovne animacije, je tudi velik del pričujočega filma kljub švedskim koreninam nastajal na Tajvanu.
Bamsijev oče Rune Andréasson je za prvi rojstni dan dobil plišastega medvedka. Imel ga je tako zelo rad, da mu je leta pozneje služil kot navdih za Bamsija, najmočnejšega medveda na svetu.
Bamsi in njegovi prijatelji so ugledali luč sveta 11. septembra 1962. Idejo za njihov dom je Rune Andréasson dobil med počitnicami na Siciliji, ko je z graščine nad Taormino zjutraj opazoval sončne žarke, kako plezajo z enega griča na drugega.
Po uničujočem cunamiju na Šrilanki leta 2004 so Švedi v enem najbolj prizadetih krajev, v Rathgami, zgradili Bamsijevo šolo za otroke iz revnih družin. Tam obiskujejo učilnico zajčka Skokca, se igrajo na šolskem igrišču in obdelujejo velik šolski vrt, na katerem rastejo banane!
portret avtorjev
Režiser in animator Christian Ryltenius (1946) je začel kariero konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Študij klasične animacije je zaključil v Kanadi. Po mednarodnih sodelovanjih z nemškimi, ameriškimi in azijskimi producenti je leta 2005 ustanovil lastno producentsko hišo SluggerFilm. Režiral je tudi prvi del filma, ki smo ga prikazali v Kinodvoru leta 2015, Medved Bamsi in mesto tatov.
Rune Andréasson (1925–1999) je bil švedski animator, najbolj znan ravno po medvedu Bamsiju. Prvo ilustracijo je objavil že pri 12 letih. Sprva je risal stripe, kot animator pa si je najbolj želel sodelovati z Waltom Disneyjem. Leta 1951 sta se v Kopenhagnu res spoznala, a iz sodelovanja ni bilo nič. Rune je kljub temu zgradil uspešno animatorsko kariero, proti koncu življenja pa se je posvetil le še pisanju zgodb o Bamsiju, za katere je upal, da jih bodo drugi animatorji oživili po njegovi smrti. Zapustil je kar 61 novih scenarijev.
iz prve roke
»Pred desetimi leti so bili prepričani, da bo klasična 2D animacija izginila, a se to seveda ni zgodilo. Še vedno delamo s papirjem in svinčnikom. Ročno zrisana animacija je tudi danes lepo sprejeta, sploh pri mlajšem občinstvu. Film Medved Bamsi in čarovničina hči je namenjen otrokom od četrtega leta, mislim pa, da v njem zagotovo lahko uživajo tudi precej starejši otroci. Načrtujemo že tretji film o Bamsiju, ki naj bi v kino prišel okrog božiča leta 2018.«
– Christian Ryltenius, režiser
kritike
»Bamsija spremljam že od otroštva, zato me zelo veseli, da se je najmočnejši medved na svetu znova pojavil na filmskem platnu. Medved Bamsi in čarovničina hči je v prvi vrsti film za mlajše gledalce, ki jih še niso prepričali, da mora biti animacija hitra, da se mora dogajati tisoč stvari naenkrat in da jo je treba gledati s 3D očali.«
– Jonna Vanhatalo, Moviezine.se
»Tema novega filma o Bamsiju je ksenofobija. Film ima jasno sporočilo in neobičajno globino.«
– Anna Hellsten, Svenska Dagbladet
»Scenarij je v nekaterih točkah soroden Disneyjevemu animiranemu filmu Zlohotnica, v katerem gledalci simpatizirajo s čarovnico, le da je v Bamsiju pomembno sporočilo o odtujenosti bolj berljivo. […] … zabava za otroke z vsebino in srcem.«
– Maria Brander, Expressen
»Medved Bamsi in čarovničina hči ob pravem času prinaša pomembno sporočilo o predsodkih, ki se rojevajo iz odtujenosti in strahu. […] V primerjavi s prejšnjim filmom ima jasnejšo otroško perspektivo, ne le zato, ker se zgodba večinoma odvija brez prisotnosti odraslih, ampak tudi zaradi sporočila samega. Scenaristki Ida Kjellins in Sofie Forsmans sta se lotili aktualnih težav, kot so odtujenost in predsodki; zakaj se nekateri obnašajo, kot pač se, pa je razloženo na tipično ‘bamsijevski’ način.«
– Elin Dahlman, Metro