zgodba
Jung, stripovski umetnik in soavtor filma, svoje rojstvo umešča v trenutek, ko ga je pri petih letih, tavajočega po ulicah Seula, našel policist. Bil je eden izmed 200.000 zapuščenih korejskih otrok in sirot, ki so bili po koncu korejske vojne posvojeni na Zahodu. V filmu Medena koža spremljamo odraslega Junga, ki se iz Belgije prvič vrne v deželo svojih prednikov in v animiranih vinjetah obuja ključne trenutke svojega odraščanja: od življenja v sirotišnici in prvega srečanja z novo družino do težavnega vključevanja v novo okolje in viharnih najstniških let, ko se je vse bolj zatekal v risanje.
Film, posnet po avtobiografskem grafičnem romanu priznanega belgijskega striparja Junga, s prepletom animacije ter odlomkov iz družinskega in zgodovinskega arhiva razkriva življenjsko pot korejskega posvojenca, za vedno razpetega med dve kulturi. Poetična, ganljiva in nežno humorna zgodba o večnem iskanju identitete si je prislužila nagrado občinstva na festivalu v Annecyju.
iz prve roke
»Že okoli dvajset let, odkar se ukvarjam z risanjem stripov, se vračam k istim temam: izkoreninjenost, zapuščenost, identiteta, Azija, bratje in sestre … Moja strast do risanja se je rodila iz želje, da skozi filter fikcije raziščem vse te tematike, ki so mi blizu. Nekega dne pa sem se odločil, da se ne bom več igral skrivalnic sam s sabo, in se lotil avtobiografskega stripa Couleur de peau: Miel. Zame je bilo pomembno, da sem spregovoril o posvojitvi, zlasti o mednarodnem posvajanju korejskih otrok. O tem, kako sem doživljal dejstvo, da so me zapustili, o zanikanju svojih korejskih korenin, o samouničevalnosti ter o svoji povezanosti z neko drugo kulturo Daljnega vzhoda – Japonsko, deželo, na katero sem bil lahko ponosen in ki je bila hkrati zaprisežen sovražnik Koreje. Onstran vprašanja izvora pa je šlo za obujanje spomina na mojo biološko mater in na posvojiteljico, vključevanje v novo družino, sprejemanje moje mešane identitete in ponovno izgradnjo samega sebe. /…/ Film govori o sprejemanju samega sebe. Zgodba skozi moje osebne izkušnje pripoveduje o odraslem, ki se vrne v svojo preteklost in ponovno razišče svojo zgodovino ter pot, ki ga je privedla do tega, da se je sprejel takšnega, kakršen je.«
– Jung, sorežiser, soscenarist in risar
»Medena koža meša žanre. Gre za fikcijo? Animirani film? Dokumentarec? Avtobiografski film zagotovo. Pripoved, ki nam postavi zrcalo in nas neizprosno vrača v lastno preteklost, lastna iskanja …«
– Laurent Boileau, sorežiser in soscenarist
portret avtorjev
Jung, rojen leta 1965 v Seulu v Južni Koreji, je bil leta 1971 posvojen v Belgiji. Po študiju na bruseljski Likovni akademiji je delal kot ilustrator in avtor stripov. Leta 2007 je izdal prvi del avtobiografskega triptiha Couleur de peau: Miel.
Laurent Boileau (1968) je sprva delal kot snemalec in montažer, od leta 1999 pa tudi kot režiser. Posnel je vrsto dokumentarcev na temo devete umetnosti. Medena koža je njegov prvi celovečerec.
kritike
»Eden najlepših filmov, kar sem jih videla.«
– Špela Čadež
»Arhivski posnetki so razsvetljujoči, animacija s svojo čudovito nežno paleto pa prekipeva od bolečin, radosti in navihanosti, ki zaznamujejo otroštvo. /…/ bogat spoj osebnega in zgodovinskega spomina.«
– Sheri Linden, Los Angeles Times
»Zabavno in ganljivo popotovanje v neobičajno otroštvo.«
– La Libre Belgique
»Čudovit in večinoma nesentimentalen portret človeka, ki se spopada z vprašanjem lastne identitete. Vrhunec doseže v izjemno ganljivi sekvenci o moči družinske ljubezni, ki ponazori, kaj je Jung pridobil s posvojitvijo.«
– Gary M. Kramer, Film International
»Zgodba, polna čustev, humorja in poezije, ki nagovarja tako majhne kot velike. /…/ Kalejdoskop občutkov in razpoloženj, katerega presunljiva melanholija nas vrača k delom Isaa Takahate.«
– Christophe Narbonne, Première
»Za inovativno uporabo animacije, s katero zapolni vrzeli v svoji osebni zgodovini in ustvari močno, avtentično in očarljivo avtobiografijo.«
– utemeljitev velike nagrade na Animafestu v Zagrebu
»Medena koža s svojo iskreno neposrednostjo in dinamičnim, žanrsko neulovljivim načinom naracije ponuja zelo dragocen vpogled v doživljajski svet posvojenega otroka. In ker so posvojenci v obdobju adolescence statistično zelo ranljiva, k deviantnosti in psihičnim težavam močno nagnjena skupina, najbrž ne bo odveč zapisati, da je ogled filma za posvojitelje skoraj obvezen, za vse ljubitelje dobre animacije za odrasle pa toplo priporočen.«
– Špela Barlič, Pogledi
»Medena koža, remiks animacije, dokumentarca, avtobiografije in arhivskih družinskih posnetkov, je tako hibridna kot identiteta samega Junga, remiksa Korejca in Belgijca, ki je preziral obe svoji identiteti, korejsko in belgijsko, in ki je skušal obleči fantazijsko identiteto, magari samurajsko, tako da je sporočilo tega filma delikatno in eterično pregnetenega z bolečimi spomini na outsiderstvo, stigmatiziranost, izkoreninjenost, osamljenost, preobčutljivost in avtodestruktivnost, na hude kazni, ki so ga doletele (za pobege od doma in male goljufije), na modno muho, v katero so Belgijci prelevili posvajanje azijskih otrok, na maman, ki je v njem videla le “malega Azijca” in ga silila v baletni pas de deux na dlani: identiteta je fantazija.« ZA+
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
»V filmski različici je to iskanje predstavljeno z nekoliko manj hudomušnosti kot v stripu (ki je ravno izšel v slovenščini), namesto tega pa sta avtorja animirani osnovni pripovedni tok nadgradila z arhivskimi, domačimi in novimi posnetki, ki uokvirjajo zgodbo. Rezultat je nenavaden in svež film, ki bo nedvomno pritegnil mladostnike, ki jih neposredno nagovarja, pa tudi vse ljubitelje filma.«
– Igor Harb, Vikend
»Medena koža privzema obliko avtobiografskega filma, ki kombinira igrane, dokumentarne in animirane posnetke ter na nežen, tekoč in nevsiljiv način podaja mešanico osebnih anekdot in zgodovinskih dejstev. S tem film posega na več različnih estetskih teritorijev in naslavlja raznoliko občinstvo, ki sega od otrok /…/ do najstarejših gledalcev.«
– Matic Majcen, Večer