Cate Blanchett v 13 vlogah in filmskih vinjetah recitira brezčasne umetniške manifeste 20. stoletja, od dadaizma, poparta in Dogme 95 do Andréja Bretona in Jima Jarmuscha. Rosefeldtov duhovit filmski eksperiment je poklon revolucionarni moči umetnosti in poziv k akciji.
»Ko gledate Manifest, se zdi, kot da sprašuje: bi svet spremenili, če bi vse revolucionarne manifeste združili? Bi svet revolucionirali, če bi prebrali vse revolucionarne manifeste naenkrat? /…/ Vsak manifest /…/, ki ga zrecitira Cate Blanchett, nas spomni, da je revolucija spodletela, obenem pa nam tudi namigne, zakaj je spodletela: morda zato, ker so poklicne revolucionarje, potemtakem ljudi, ki so se posvečali le izključno revoluciji (kot nekoč Lenin, Trocki, Castro, Tito ipd.), zamenjali ljudje, ki jim je revolucija le eden izmed hobijev in ki se revolucijo gredo le tedaj, ko imajo čas. Ups, danes popoldne ne morem: peljem sina na trening! Ljudje igrajo le še vloge – kot Cate Blanchett. Ali bolje rečeno: ljudje igrajo preveč vlog, da bi revolucija lahko uspela. Toda Cate Blanchett nam z recitiranjem umetniških manifestov sporoča še nekaj: hej, morda bi se morali revolucije učiti pri umetniških gibanjih!«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Najrazburljivejši hip Manifesta nastopi takrat, ko se vseh trinajst igralkinih obrazov hkrati zazre v nas in soglasno recitira svoja sporočila. Ker ima vsako svoj ton, ta harmonična mešanica idej in glasov ovije gledalca kot topla kopel raznolikih svetov.«
– Jude Dry, IndieWire