zgodba
Mala deklica se pod maminim vodstvom pripravlja na vpis v prestižno šolo. Sprejemni izpiti so težavni in zanje se je treba učiti vse poletje. Dolgočasno rutino prekine Letalec, čudaški prijazni stari sosed, ki ji odpre vrata v nenavaden svet, v katerem je vse mogoče. Pripoveduje ji zgodbo o Malem princu, ki ga je srečal davno nazaj, po letalski nesreči sredi puščave. Tako se začne dekličino ganljivo popotovanje v lastno domišljijo, kjer sreča Malega princa in se z njim odpravi do njegovega asteroida. Skupaj ponovno odkrijeta čarobnost otroštva, deklica pa spozna, da resnično pomembne reči lahko vidi le s srcem.
Prvi celovečerni animirani film o Malem princu je domiselna posodobitev Saint-Exupéryjeve brezčasne literarne klasike. Nauki in modrosti letalca, lisice in Malega princa tu trčijo ob Poslovnežev sodobni svet, ki bolj ceni koristoljubje od vedoželjnosti in produktivnost od ustvarjalnosti. In kjer je še toliko bolj pomembno, da ne pozabimo na neomajno moč otroške domišljije. Četudi odrastemo.
zanimivosti
Roman Mali princ je v slovenščino prevedel Ivan Minatti, založba Mladinska knjiga pa ga je prav letos znova ponatisnila. Pri tej založbi imamo v slovenščini od leta 2014 na voljo tudi istoimenski strip.
Likovna zasnova filma izhaja iz bele in rumene barve, ki bistveno določata ilustracije v romanu. V tistem delu filma, ki pripoveduje zgodbo o Malem princu, so uporabili stop-motion animacijo lutk in papirja (kolaž) ter skušali ohraniti preprosto podobo knjižnih ilustracij. Pet do petnajst sekund filma, odvisno od težavnosti prizora, so morali animirati en teden. Za okvirno zgodbo o Mali deklici je uporabljena računalniška animacija.
iz prve roke
»Knjigo poznam zelo dobro, zato sem sprva mislil, da nikakor ne morem narediti filma. Verjel sem, da neposredna priredba ni mogoča. Kako ustvariti filmsko izkušnjo, ki bi bila sorodna globokemu čustvenemu doživetju ob branju knjige? Čez čas pa sem spoznal, da je zgodba predobra, da bi jo zavrnil. /…/ Roman nam tako veliko pomeni zato, ker nas pristno poveže z vsemi pomembnimi odnosi in prijateljstvi v našem življenju.«
– Mark Osborne, režiser
o avtorju
Marka Osborna poznamo predvsem kot režiserja animiranega filma Kung fu panda, ki je njegov celovečerni prvenec in je bil nominiran za oskarja. Študiral je umetnost in diplomiral iz eksperimentalne animacije. Že njegov diplomski kratki film Greener je požel veliko zanimanje festivalov po svetu in prejel vrsto nagrad. Uspeha in nominacije za oskarja je bil deležen tudi njegov drugi kratki animirani film v stop-motion tehniki, More (1998), v katerem pripoveduje zgodbo o izumitelju, ki živi v pustem svetu. Tam opravlja za človeka nedostojno delo in se spominja čudovitega otroštva. Ponoči skrivoma izumlja napravo, s katero želi spomine iz otroštva deliti z vsemi, ki jim v vsakdanu manjka veselja. Podobno nasprotje med vsakdanom in domišljijo otroštva zasledimo tudi v njegovem drugem celovečercu, Malem princu. Med letoma 2002 in 2009 je Mark Osborne soustvarjal tudi televizijsko serijo Spuži Kvadratnik.
kritke
»Mali princ, ekranizacija – no, reimaginacija – Saint-Exupéryjeve klasike iz leta 1943, ni le ena izmed boljših animacij zadnjega časa, temveč že kar dosežek, saj nam na čudovito – okej, magično – nevsiljiv način pokaže, da ni treba pristajati na neoliberalni status quo in da obstajajo tudi alternative. /…/ Otroštvo ni nekaj, kar moraš pustiti za sabo, če hočeš odrasti, temveč nekaj, kar si šele priboriš – z emancipacijo. Otroštvo ni preteklost, temveč prihodnost. (ZA+)«
– Marcel Štefančič jr., Mladina
»Mojstrska poteza Malega princa, Osbornove reimaginacije otroške klasike, je njena vzporedna raba dveh stilov animacije. Današnji odtujeni svet korporacij, v katerem sključeni odrasli sivih obrazov mrko opravljajo dnevno tlako, upodabljajo pravokotne linije računalniške animacije. Magični svet Saint-Exupéryjeve melanholične, poetične pripovedke pa oživlja lutkovna animacija pastelnih odtenkov, ki prikliče v spomin izvirne akvarelne ilustracije.«
– Stephen Holden, The New York Times
»Mali princ je spoštljiva in ljubeča predelava klasične zgodbe Saint-Exuperyja iz leta 1943, ki avtorjevi preprosti lirični osnovi o prijateljstvu med pilotom in skrivnostnim vesoljskim popotnikom doda še vrsto drugih pripovednih plasti, hkrati pa ostaja zvesta brezčasni upodobitvi otroškega čudenja, ki je protipostavljeno razočaranju odraslih.«
– Scott Foundas, Variety
»Risana priredba Malega princa se tako izkaže za mojstrovino, je ganljiva zgodba o žalovanju, prelepa pesem o moči domišljije in poetična ilustracija misli: »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem, bistvo je očem nevidno.««
– Avis de Fabien, Cinealliance.fr