zgodba
Malteški ribič Jesmark ostaja zvest tradicionalnemu ribolovu z luzzujem – lesenim čolnom, ki se prenaša z očeta na sina. Ko mora čoln nepričakovano popraviti, je to le ena izmed njegovih težav: že tako zasluži komaj dovolj za preživetje družine, njegov novorojeni sin potrebuje zdravljenje, z ženo se oddaljujeta … Svet, ki ga je poznal, medtem neizogibno izginja. Morski ekosistem je ogrožen, neusmiljena ribiška industrija in evropska birokracija pa praktično onemogočata življenje majhnih ribičev. Jesmarku se ponudi priložnost za zaslužek na črnem trgu …
iz prve roke
»Preden sem začel delati Luzzu, nisem vedel veliko o ribištvu na Malti. Pa ne samo to: pred tem nisem nikoli v življenju lovil rib! Vendar je lepi in počasi izginjajoči svet malteških tradicionalnih ribičev dolgo buril mojo domišljijo. Ko sem začel raziskovati za film, sem hitro sprevidel, da podobna vprašanja družine, usode in žrtvovanja, ki težijo mene, težijo številne ribiče. Z Jesmarkom in Davidom, resničnima ribičema, ki sta postala glavna igralca v filmu, sem začel odhajati na morje in snemati kratke dokumentarce o njunem delu. Tako sem se učil o njunih ribiških metodah: kako deluje vsak kos opreme na ladji, kako se vrže mrežo v morje; seznanil sem se z mnogimi in različnimi vrstami rib ter njihovo ceno na trgu. V tem času sta se Jesmark in David navadila na kamero. Te ekspedicije so bile zame velik navdih in marsikaj, kar sem doživel, sem neposredno uporabil v scenariju. /…/ Najbolj me ganejo filmi, ki se napajajo pri resničnosti. Mislim, da je to največja moč gibljivih slik: gledalcem prikazati nekaj vznemirljivo resničnega in nepričakovanega. S filmom Luzzu sem jih skušal popeljati v več zaporednih svetov, s katerimi se še niso srečali. Potrebna so bila leta raziskav; spoznal sem ne le tradicionalni ribolov na Malti, temveč tudi delovanje širše industrije morskih sadežev, vključno z njenimi vzporednimi gospodarstvi v senci, polnimi tihotapstev, sabotaž in goljufij. Želel sem najti način, kako film vpeti v sedanjost, hkrati pa se upreti nostalgičnemu pogledu na ribolov v Sredozemlju. /…/ Sočustvujem z Jesmarkom, ki se spopada z izgubo izjemno bogate dediščine, ob kateri je zrasel. Družina je temelj za osmišljanje našega življenja, vendar lahko tudi omejuje našo svobodo in rast. Jesmarkov čoln je njegova povezava s preteklostjo – z generacijami očetov in sinov, ki so plovilo z ljubeznijo in ponosom prenašali naprej. Toda luzzu za Jesmarka dobi nov pomen, ko postane polnoleten v hitro modernizirajoči se državi, v kateri ni prostora za tradicionalne ribiče. Mislim, da se s podobnimi dilemami spopadajo številne družine priseljencev, vključno z mojo. Moja starša sta doma med seboj govorila malteško, vendar sta menila, da bi učenje jezika otroke oviralo pri asimilaciji v Ameriki. Ne zamerim jima, čeprav to v meni še vedno vzbuja nekakšno žalost. Zdi se, da ima vsaka družina svoj luzzu. /…/ Filmi italijanskega neorealizma so pomembno oblikovali mojo predstavo o tem, kaj lahko filmska umetnost doseže. De Sica, Visconti in Rossellini so moji ključni navdihi. Njihovi filmi me še posebej ganejo, saj ne ponujajo le umetniškega izraza, temveč tudi etični pristop, ki jih povzdigne nad običajna filmska dela. Pričevanje o življenju običajnih ljudi, uporaba naturščikov in snemanje na resničnih lokacijah – ti filmi so bili aktualni, pomembni, omogočali pa so tako osebno refleksijo kot sodelovanje pri nekakšnem nacionalnem obračunu. V nas vzbujajo intenzivna čustva, hkrati pa nam prizanašajo z moralnimi sodbami – zdi se, da je usoda neorealističnih junakov vedno v rokah gledalcev. Upam, da smo v filmu Luzzu uspeli ujeti nekaj žara, ki ga je bilo čutiti v delih neorealističnega kanona, obenem pa vanj vnesli sodobno energijo.«
– Alex Camilleri
www.alex-camilleri.com
kritike
»Camilleri v svojem celovečernem prvencu pokaže prefinjeno razumevanje, kako lahko majhni trenutki zgradijo občutek prostora: sandali na slanih tleh ribje tržnice; železno strgalo, ki lupi barvo z ladijskega trupa; duhovnik, ki blagoslavlja ladje za varno plovbo. Prizori Malte so osupljajoči, vendar podob, ki jih najde Camilleri, ne bi našli v nobeni turistični brošuri. S svojim subtilnim, cinéma vérité pristopom ujame nekaj posebnega – ne le krizo enega človeka, temveč kulturo vse skupnosti.«
– Natalia Winkelman, The New York Times
»Drama, ki jo upodobijo naturščiki (med njimi prepričljivi Jesmark Scicluna, nagrajen na Sundanceu), prikazuje boj tradiciji zvestega ribiča, da bi ohranil pokončno dvignjeno glavo, in temačno družbeno tematiko osvetljuje z bleščečo svetlobo Sredozemlja pod čudovitim vplivom italijanskega neorealizma.«
– Guillemette Odicino, Télérama
»Drama, ki jo doživlja Jesmark, v dokumentarnem slogu predstavlja življenje ribiča, medtem ko globiš sumljivih nočnih poslov začinja malteški jezik vsakdana in uvaja elemente trilerja. Film svojo glavno čustveno moč črpa iz Jesmarkove ljubezni do sina in njegove navezanosti na tradicijo.«
– Eithne O’Neill, Positif
»V filmskem svetu je Malta znana predvsem kot produkcijsko središče za hollywoodske blockbusterje, njene slikovite obale so lokacije za snemanje serij in filmov, od Igre prestolov ali Svetovne vojne Z do Altmanovega Popaja /…/. A čeprav je Malta služila kot dvojnica za vse od Starega Rima do Divjega zahoda, je le redko igrala samo sebe, posebej v svojem maternem jeziku. Prvenec režiserja-scenarista-montažerja Camillerija se tako kaže kot dobrodošel popravek tega trenda in se osredotoča na romanje mladega malteškega ribiča – igra ga resnični malteški ribič, katerega tradicionalni družinski posel ogroža birokracija, ki onemogoča dostojen zaslužek.«
– Jordan Mintzer, The Hollywood Reporter
»Govoriti o Scicluni zgolj kot o neprofesionalnem igralcu se zdi reduktivno. Boljši opis: pred nami je neodkrit naravni talent /…/, čigar nastop zaznamujeta izjemna subtilnost in zadržani bes /…/. S soncem obsijani Luzzu je triumf pristnosti in prekipevajoče energije. Na prvi pogled znani tip filma, prek katerega vstopimo v kraj in način življenja, ki jima večinoma ne namenjamo pozornosti, a v rokah novega pripovedovalca s klasično izurjeno senzibilnostjo postaneta neverjetno živa in privlačna.«
– Carlos Aguilar, Los Angeles Times
»Impresivni celovečerni prvenec malteško-ameriškega scenarista in režiserja Alexa Camillerija uspe biti zgoščen v prikazu ogrožene skupnosti, hkrati pa nepričakovano daljnosežen v smislu tematike. Film raziskuje moškost v krizi, izginjanje tradicije spričo sil napredka ter muke in negotovosti novega starševstva.«
– Wendy Ide, Screen Daily