zgodba
Na svetu je veliko lepih mest za smrt in Luksemburg ni eno izmed njih. A naj bo tam lepo ali ne, v Luksemburgu je umiranje zelo drago. Brata dvojčka Kolja in Vasilij sta nadvse različna in svojega očeta, ki ju je kot otroka zapustil, eden vidi kot junaka, drugi pa kot barabo. Ko izvesta, da oče umira, se v starem očetovem avtomobilu podata na popotovanje v Luksemburg.
iz prve roke
»Moj oče je umrl leta 2016 v bogatem evropskem mestu. Nisem ga dobro poznal; videl sem ga le nekajkrat v življenju. Nekateri pravijo, da je prijateljeval z Antoniom Banderasom, da je osebno poznal Maradono in da se je oblačil v Prado. O svojih starših želimo seveda vedeti le dobre stvari. Kako boleče je priznati njihove neuspehe in namesto Prade v njihovih omarah najti ponošena športna oblačila …
Luksemburg, Luksemburg je moja ljubezenska izpoved očetu, ki je ves čas bežal in ki sem ga tako dolgo poskušal dohiteti v upanju, da bom našel odgovor na vprašanje: zakaj nas tako privlačijo tisti, ki nenehno bežijo od nas? /…/
Čeprav so v filmu smešni trenutki, ne gre za komedijo; kvečjemu bi lahko rekli, da gre za tragikomedijo. Gre za zgodbo o majhnih ljudeh, ki iščejo svojega velikega očeta. V majhni državi, kakršna je Luksemburg, seveda najdemo prostor za konflikt in komedijo. Žanr tragikomedije najbolj temeljito odseva resnično življenje. Če citiram našo kasting direktorico Allo Samojlenko: ‘Življenje je polno bolečine in čudežev’.«
– Antonio Lukič
kritike
»Luksemburg, Luksemburg je film, ki odlično vodi oba vidika svoje ‘tragikomične’ narave in je pri tem izjemno oseben. Ima določeno energijo in iskrivost, ki ga dvigneta nad relativno preprosto premiso – in nastane ganljiva, smešna zgodba o obupanem iskanju in razočaranjih družinskega življenja.«
– Claire Fulton, Loud and Clear
»Luksemburg, Luksemburg je zabaven film hitrega tempa in silovitega ritma. V njem se spajajo humor, drama, spomini, absurdi in različne perspektive, ki sestavljajo življenje. Pri tem avtor še kako najde prostor za citiranje različnih vplivov, od katerih je najbolj slikovit – četudi za film ne nujno najpomembnejši – Martin Scorsese s svojimi gangsterskimi epi iz devetdesetih let prejšnjega stoletja /…/.«
– Marko Stojiljković, Lupiga