zgodba
Skrbno zgrajeno življenje družinskega moža in uspešnega gradbenega inženirja Ivana Locka počasi razpada na koščke zaradi ene same napake, ki jo je storil v preteklosti. Drugi celovečerec scenarista Umazanih lepih stvari in Smrtnih obljub je po eni strani drzen eksperiment v minimalistični filmski pripovedi, po drugi pa napeta psihološka drama, ki jo poganja izjemen nastop Toma Hardyja.
kritike
»V realnem času fenomenalno posneta urbana zgodba, kjer med vožnjo Toma Hardyja po avtocesti izvemo vse.«
– Nina Zagoričnik, ‘Najboljši filmi 2013’, Ekran
»/…/ v uri in pol mu s samo enim igralcem ne uspe izpeljati zgolj kompleksne logistike junakove brezizhodne situacije (za katero si je v celoti kriv sam), temveč – kar je poglavitnega pomena – mu uspe transcendirati ‘pusto’, ‘suhoparno’ scenaristično zgradbo ter izluščiti avtentičen čustveni portret človeka, ki je imel na začetku potovanja vse (družino, dom, službo), da bi nazadnje ostal (skoraj) brez vsega.«
– Simon Popek, Ekran
»Včasih je za odličnost umetniškega izdelka dovolj njegova izvirna forma. Samo spomniti se je je treba.«
– Peter Kolšek, Delo
»Ne, film se ne konča s kako nesrečo – nesreča se zgodi v avtu. Locke ni zašel, ampak je našel pravo smer. Pri svojem početju ne okleva, ampak je odločen. Zaveda se posledic svojega početja (vse bo izgubil, dom, družino, kariero), a to kljub temu počne. Ne skriva se, krivde ne vali na druge, ampak prevzame odgovornost. Ne taktizira, ampak hoče narediti pravo stvar. In pri tem spoštuje vsa prometna pravila, z vsemi omejitvami hitrosti vred. Noče kaosa, ampak red. Locke je antipolitik, ki bi dobil vsake volitve. Ultimativni populist – in obenem ultimativni narcis. Povedati mora svojo resnico, pa četudi se podre svet. ZA.+«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Film zabriše meje med gledališčem in filmom na skrajno nekonvencionalen in razburljiv način. Predstavljajte si igro za enega igralca, ki daje občutek skoraj hipnotičnega gibanja. /…/ Če bi radi videli film, ki ni podoben ničemur, kar ste – in verjetno boste – kdaj videli, si oglejte Locka, najbolj osupljiv film leta.«
– Claudia Puig, USA Today
»[Scenarij] zveni kot recept za skrajno eksperimentalen dolgčas, v resnici pa je Locke zelo zanimiva in zelo filmična človeška in etična drama, pa tudi eno redkih resničnih odkritij Beneškega filmskega festivala /…/«
– Lee Marshall, Screen Daily
»/…/ ta spretno izpeljana študija filmskega minimalizma ima globino, lepoto in eleganco.«
– Leslie Felperin, Variety
»Briljanten eksistencialni triler.«
– Beth Hanna, indieWIRE
»Locke je drzen, evokativen film, v katerem glasovi, intonacije in šumi zunaj vidnega polja – in sijajni, nikoli videni stranski igralci – naslikajo podrobno sliko sveta in nekega življenja, elegantno in ekonomično kot najboljša radijska igra. V tem primeru radijska igra z oranžnim odsevom avtoceste in občasnim kamionom, ki pelje mimo.«
– Jonathan Romney, The Observer
»Bistvo filmske umetnosti ni v posebnih učinkih, ampak v človeških čustvih in obrazih v bližnjem planu. Za tiste v dvomih je dokaz Locke.«
– Mick LaSalle, San Francisco Chronicle
»Locke je tako destiliran, tako čist primer filmske pripovedi, da se skoraj zdi abstrakten.«
– Ann Hornaday, The Washington Post