zgodba
Vplivni teksaški demokrat Lyndon Baines Johnson leta 1960 izgubi predsedniško nominacijo proti mlademu in karizmatičnemu senatorju Johnu F. Kennedyju. V upanju, da bo ohranil nekaj svoje moči, sprejme tekmečevo ponudbo in postane njegov podpredsedniški kandidat. A takoj po zmagi na volitvah se znajde na stranskem tiru. Svojim najbližjim sodelavcem zaupa: »Moja prihodnost je za mano.«
Vse se spremeni 22. novembra leta 1963, ko Kennedy umre v atentatu in LBJ – z ženo lady Bird in Jackie Kennedy ob sebi – priseže kot šestintrideseti predsednik Združenih držav Amerike. Prvi južnjaški predsednik po skoraj sto letih se mora soočiti z globoko razklano deželo, razdeljeno na sever in jug, demokrate in republikance, temnopolte in belce …
Woody Harrelson v svoji večplastni upodobitvi kontroverznega ameriškega predsednika Lyndona Johnsona razkrije tako njegove izjemne pogajalske spretnosti kot osebne negotovosti. Film Roba Reinerja osvetljuje politikovo kariero v zgodnjih šestdesetih ter njegove pogosto spregledane dosežke, predvsem zgodovinski zakon o državljanskih pravicah.
iz prve roke
»V času vietnamske vojne je LBJ veljal za pravega hudiča. Odraščal sem ob sloganu Hey hey, LBJ, how many kids did you kill today?. Johnson bi me lahko poslal v vojno, zato ga nisem imel čisto nič rad. /…/ Ampak potem sem prebral scenarij, ki se mi je zdel inteligenten, dobro raziskan in smešen. Najbolj pa mi je bilo všeč, da je pokazal Johnsonovo drugo plat. Poleg Roosevelta je bil LBJ najbrž najuspešnejši domači zakonodajni predsednik vseh časov; če ne bi bilo zadeve z Vietnamom, bi se v zgodovino zagotovo vpisal kot eden največjih ameriških predsednikov sploh. Poleg tega je vedno veljal za nekakšnega suroveža, bika v trgovini s porcelanom, prostaka, ki razkazuje svojo brazgotino in dviguje beagla za ušesa. Zanimalo me je, kaj se skriva pod to javno podobo.«
– Rob Reiner
»LBJ je bil zelo kompleksen človek – shakespearski lik, zelo ranljiv in negotov, ampak tudi izjemno žilav. Res zanimiva mešanica.«
– Woody Harrelson
portret avtorja
Rob Reiner je zrežiral nekaj najbolj priljubljenih in vplivnih filmov zadnjih treh desetletij, med njimi rokumentarec To je Spinal Tap (This Is Spinal Tap, 1984), zgodbo o odraščanju Ostani z menoj (Stand By Me, 1986), pravljico Princesa nevesta (The Princess Bride, 1987), romantično komedijo Ko je Harry srečal Sally (When Harry Met Sally, 1989), triler Misery (1990), sodno dramo Zadnji dobri možje (A Few Good Men, 1992) in romantično dramo Ameriški predsednik (The American President, 1995). Znan je tudi kot igralec in politični aktivist.
kritike
»Reinerjev LBJ z veliko mero pronicljivosti in čustvenega naboja ujame nemirno politično obdobje ter enega najbolj barvitih in neotesanih voditeljev. /…/ Harrelson energično upodobi tako Johnsonov burni značaj kot njegove porajajoče se notranje bitke.«
– Godfrey Cheshire, RogerEbert.com
»Harrelsonov sočni, prostaški portret energičnega politika je največja moč tega filma. Johnsona živopisno prikaže kot idealista po prepričanju ter spretnega zakulisnega manipulatorja iz nuje in nagnjenja. /…/ S slikovitimi opazkami in nespodobnimi analogijami, ki jih servira v svojem veličastnem teksaškem naglasu, je igralec neizčrpen vir zabave.«
– Deborah Young, The Hollywood Reporter
»Reinerjeva okrnjena verzija zgodovine – ki se optimistično zaključi z LBJ-jevim zakonom o državljanskih pravicah – lahko seveda deluje pristransko. Režiserju se ni treba soočiti z neprijetnostmi Johnsonovih kasnejših let predsedovanja ter z godljo v zvezi z Vietnamom. Kljub temu pa gre za inteligentno in dobro povedano, pa tudi pomembno zgodbo. /…/ LBJ morda res ni popoln portret legende, je pa fascinantna slika obdobja, ki se vse bolj zdi kot pravljica.«
– Stephen Whitty, New York Daily News
»Strinjam se, da je igralčeva maska /…/ moteča … vsaj prvih pet minut. Potem pa se zgodi nekaj čudežnega. Tisto, kar sprva deluje odbijajoče, postopno zbledi, ko si igralec prilasti vlogo. Harrelsonova interpretacija se tako kot Hopkinsova v Stonovem Nixonu iz groteskne spremeni v osupljivo. Pred našimi očmi se zgodi prava čarovnija.«
– Chris Nashawaty, Entertainment Weekly
»LBJ je dovršena, dobro raziskana in izjemno privlačna drama /…/. Film je zabaven od začetka do konca in bo ugajal gledalcem, ne glede na njihovo politično usmeritev. LBJ deluje tudi kot še en poziv k streznitvi, vznemirjujoč spomin na tisto vrsto voditeljev, s kakršnimi nas je zgodovina doslej redno zalagala. Tisti bolj bistri med mlajšimi gledalci pa filma ne bodo videli zgolj kot vpogled v predsodke in ameriško razredno vojno, pač pa tudi kot priročnik za oblikovanje učinkovite politične strategije, s katero lahko vodilni dejansko naredijo nekaj dobrega.«
– Doris Toumarkine, Film Journal International
»Harrelson s svojim dobro kalibriranim nastopom prepričljivo pokaže, kako je Lyndon Johnson čutil težo sveta na svojih ramenih in se z izzivom soočil na resnično občudovanja vreden način.«
– Richard Roeper, Chicago Sun-Times
»Kadar gledamo biografijo, njen junak – naj bo glasbenik, žvižgač ali predsednik – na neki ravni predstavlja vse nas. Razlog, da LBJ doživlja svoj filmski trenutek, morda tiči v tem, da se v Johnsonovi razcepljenosti med samozadovoljstvom in idealizmom ter rasizmom in bratsko ljubeznijo zrcali nekaj, kar se skriva v marsikom izmed nas: tisti duh, ki nas žene, da bi bili boljši – a le zato, ker globoko v sebi vemo, da nismo čisto takšni, kot bi morali biti. Njegova evolucija je naša evolucija.«
– Owen Gleiberman, Variety