Resnična zgodba o Albertu, Yorškem vojvodi (Colin Firth), ki se leta 1936, po abdikaciji svojega mlajšega brata, nepričakovano znajde na angleškem prestolu. Evropa se pripravlja na vojno. Narod ter položaj zahtevata prepričljivega in odločnega monarha, ki bo poenotil britansko ljudstvo in ga dvignil v uporu proti nacistični grožnji. Kralj Jurij VI. pa se nikakor ne more znebiti svoje govorne motnje – dokler ga žena Elizabeta (Helena Bonham Carter) ne odpelje k ekscentričnemu logopedu (Geoffrey Rush).
Ganljiva, za zgodovinsko dramo netipično pristna ter človečna zgodba o kralju, ki je jecljal, ko je britanski narod na predvečer vojne in množičnih medijev iskal voditelja in zahteval govorca. Oskar za najboljši film.
»Kraljev govor je vsekakor film, ki želi ugajati, a to počne tako odkritosrčno in neprisiljeno, da se njegovemu šarmu preprosto nima smisla upirati. Topla, zabavna in globoko človeška zgodba, ki nostalgično ošvrkne zadnje dneve britanske kolonialne veličine in gledalca vrže v enega najbolj kritičnih trenutkov zgodovine 20. stoletja, je film za staro in mlado, za tiste, ki imajo radi zgodovino, in za tiste, ki iščejo bolj osebne, intimne zgodbe, za vse, ki na žive in mrtve prisegajo na kraljico, in za zagrizene antimonarhiste.«
– Špela Barlič, Pogledi
»Albert ne govori dovolj dobro, saj kronično jeclja. /…/ Elizabeta, njegova soproga, ga odpelje k avstralskemu govornemu terapevtu, Lionelu Logueu, nesojenemu igralcu, de facto amaterju, ki slovi po svojih ekscentričnih metodah in ki terapijo prelevi v grandiozno kombinacijo teatra krutosti, psihoanalize in antipsihiatrije … In ker [Albertovo] jecljanje ogroža nacionalno varnost, se podredi Lionelovemu drilu, kar Kraljev govor, lucidni remiks inspirativnega filma, kostumske miniserije, imperialne satire, resnične zgodbe, pigmalionskega »mjuzikla«, miramaxiade in sekularnega nostalgika, neuradni prequel Frearsove Kraljice, prelevi v Rockyja za intelektualce – dril, dril, dril, na koncu pa ring … ee, radio. Ali bolje rečeno: Jurij VI., kralj tesnobe, čigar govorni defekt je le posledica defektnosti kraljevske družine … trenira, trenira in trenira, da bi bil lahko na koncu govorno tako prepričljiv kot Hitler.«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina