zgodba
Par se loči. Kljub ženinim trditvam, da je mož nasilen, sodnica skrbništvo nad dvanajstletnim sinom dodeli obema staršema. Medtem ko napetost med zakoncema narašča, otrok postaja ujetnik vse bolj nevzdržne situacije …
Zgodba o bitki za skrbništvo, v kateri se suspenz stopnjuje vse do neizbežnega, dih jemajočega finala. Nagrada za najboljšo režijo in najboljši prvenec v Benetkah.
iz prve roke
»Na to temo sem hotel opozoriti javnost, pri tem pa izkoristiti moč filmov, ki so me že od nekdaj navduševali: tistih, ki so jih snemali Hitchcock, Haneke in Chabrol; filmov, ki gledalca vabijo k sodelovanju, s tem ko se igrajo z njegovo inteligenco in živci. /…/ Pri pisanju scenarija so me vodili trije filmi: Kramer proti Kramerju, Noč lovca in Izžarevanje. /…/ Kramer proti Kramerju z neverjetno pronicljivostjo opisuje bolečino ločitve. Noč lovca ponazarja, kako neusmiljen je lahko človek do otroka, ko hoče doseči svoj cilj. Izžarevanje je navdihnilo zadnji del filma, v smislu norosti, izolacije, strahu. /…/ Moj cilj je bil razkriti globoko zakopano nasilje in nemi strah. Nisem hotel posneti družinske ali socialne drame, pač pa politični film, vojni film, morda celo grozljivko.«
– Xavier Legrand
portret avtorja
Xavier Legrand (rojen leta 1979) je v Franciji znan predvsem kot gledališki, pa tudi filmski in televizijski igralec. Kot režiser je debitiral s kratkometražcem Avant que de tout perdre (2013), ki je poleg nominacije za oskarja prejel štiri nagrade na festivalu Clermont-Ferrand in cezarja za najboljši kratki film. Ko izgubiš vse je Legrandov celovečerni prvenec.
kritike
»Če bi razkrili več, bi gledalca prikrajšali za užitek v filmu, ki na trenutke postane skoraj neznosno napet – čeprav v resnici ne gre za ‘triler’, pač pa za izjemno prodorno študijo o družini v krizi, s suspenzom, kakršnega najdeš v najboljših delih bratov Dardenne. /…/ Film sicer odlikujeta elokvenca in jasnost, a Legrand sijajno izkoristi območja dvoumnosti; sveta ne slika črno-belo, pač pa v duhu znamenitega Renoirjevega mota pokaže, da imamo vsi ‘svoje razloge’. /…/ Zame je to preprosto eden najbolj impresivnih prvencev zadnjih let.«
– Geoff Andrew
»Zdi se, da se je Legrand, ki ima za sabo le en kratki film (za oskarja nominirani Avant que de tout perdre iz leta 2013, predzgodbo o Miriaminem pobegu pred Antoinom), v trenutku uveljavil kot popoln auteur. /…/ gre morda za najbolj impresiven spoj mračnega socialnega realizma in vznemirljivih žanrskih užitkov po 4 mesecih, 3 tednih in 2 dnevih Cristiana Mungiuja.«
– Paul O’Callaghan, Sight & Sound
»Ko izgubiš vse je mešanica mučne resničnosti in prefinjene filmske tehnike. Rezultat je – namenoma – uničujoč. Ta boleči, pretresljivi film prikaže družinsko nasilje na način, ki naredi strah otipljiv.«
– Fionnuala Halligan, Screen International
»Legrand, mojster groze in napetosti, prežame to ostro opazovano dramo z napetostjo in privlačnostjo trilerja, to pa stori brez vsakršnega senzacionalizma ali cenenih trikov.«
– A. O. Scott, The New York Times
»Film razkriva Legrandovo pozornost do podrobnosti, ljubezen do napetih zgodb, njegovo obvladovanje suspenza in predvsem vodenje pretanjenih igralskih upodobitev tako glavnih kot obrobnih likov.«
– Doris Toumarkine, Film Journal International
»/…/ nekje med Chabrolom in Hitchcockom. /…/ triler, ki te prikuje na stol.«
– Télérama
»Legrand skozi sosledje povsem vsakdanjih situacij počasi, nevsiljivo in povsem brez kakšne dramatične filmske glasbe skozi drobne detajle gradi napetost, ob kateri se v gledalcu dviguje dušeče nelagodje, kljub temu pa dogajanje ves čas drži v območju realizma, zanašajoč se predvsem na izrazno moč svojih izvrstnih igralcev. /…/ Presenetljivo zrel, zasluženo nagrajen prvenec režiserja, od katerega lahko v prihodnosti še veliko pričakujemo.«
– Špela Barlič, Dnevnik