zgodba
Matthew Vaughn (producent filmov Morilci, tatovi in nabrita šibrovka ter Pljuni in jo stisni in režiser filma Možje X: Prvi razred) se po superjunaški akcijski komediji Kick-Ass vrača k stripom Marka Millarja. Tokrat o ultra-tajni vohunski organizaciji Kingsman, ki v svoje vrste rekrutira najstniškega prestopnika iz delavskega predmestja Londona, da bi prekrižala načrte megalomanskemu geniju (Samuel L. Jackson), ki kani uničiti človeštvo.
kritike
»Ne, Kingsman ni parodija Jamesa Bonda niti hommage Jamesu Bondu, ampak kritika Jamesa Bonda. Vse, kar so bondiade zavrgle kot nekaj zastarelega (ali pa politično nekorektnega, preveč šokantnega, preveč tveganega, preveč nemoralnega), pograbi in prelevi v totalni hipsterizem, lucidni joyride. Kingsman se zaveda tako absurdnosti svoje šampanjske ‘čistke’ kot tega, da so filmi dobri le toliko kot negativec, obenem pa si ne more kaj, da ne bi stalno namigoval, da so bili nekdanji kapitalisti – tisti s klobuki in dežniki, v oblekah starih krojačev, vitezi okrogle mize – kljub vsemu boljši od zdajšnjih, ki ne prenesejo krvi, a jo pijejo.«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Kingsman pa tiči na ravno pravem popkulturnem stičišču. Po štirih filmih o Bournu in treh nedavnih bondijadah, eni bolj resni od druge (in nove so že na poti), je prišel morda najprimernejši trenutek, da izbranemu žanru pokaže sredinec ter obenem sproži čisto novo franšizo samorefleksivnih filmov. Šale so duhovitejše (scenarij je soustvarila Vaughnova redna sodelavka Jane Goldman), tempo zgodbe hitrejši, nasilje bolj šokantno in teatralno. Kingsman: Tajna služba vrši radostno dekonstrukcijo vohunskega žanra, ki ga hkrati slavi, to pa počne duhovito, inteligentno, v stilu in z zanosom. To je 007 v duhu Koče v gozdu. /…/ Tako kot lik Colina Firtha so tudi Vaughn in sodelavci vzeli surovo, potrošno robo in iz nje napravili nekaj več – vznemirljivo, prebrisano in domiselno vohunsko pustolovščino, ki svojemu pikremu postmodernizmu ne dovoli, da bi zadušil njeno srčnost in igrivega duha.«
– Drew Taylor, The Playlist
»Vaughnovo ljubezensko pismo vohunskim filmom – in tako tvegan mainstream, kot ga že dolgo ne pomnimo – je mestoma morda res malce nekonsistenten, a hkrati tako skrajno nasilen, pretirano drzen in zabaven film, da mu zlahka oprostimo pomanjkljivosti. To je Bond brez stabilizatorjev.«
– Chris Hewitt, Empire
»Kljub prisotnosti dedovskega Michaela Caina bi Kingsmanov ton ne mogel biti dlje od filmov o superjunakih režiserja Christopherja Nolana. Za ceno verjetnosti in realizma ne izpusti nobene priložnosti, da nas dodobra nasmeje.«
– Jordan Hoffman, The Guardian