zgodba
Nekaj tednov po vpadu nemških oboroženih sil septembra 1939 in sovjetski okupaciji vzhodne Poljske so poljske častnike, rezerviste, policiste in intelektualce zajeli Sovjeti. Okoli 15.000 vojnih ujetnikov so spomladi leta 1940 na Stalinov ukaz pobili. Ko so Nemci tri leta pozneje odkrili množična grobišča, je sovjetska oblast zanikala vpletenost in okrivila nemško vojsko. Pri tem jim je pomagala tudi poljska vlada, ki je vseskozi podpirala sovjetske trditve, zagovornike resnice pa preganjala in strogo kaznovala. Film prikazuje predvsem sorodnike ubitih vojnih ujetnikov, ki so leta čakali na vrnitev svojih mož, bratov, sinov in očetov.
zanimivosti
Pokol v Katinu je v Rusiji še danes tabuizirana tema, zato je bila projekcija v Moskvi izjemen dogodek, ki je presenetil celo režiserja, saj ni pričakoval, da mu bo film uspelo predstaviti ruskemu občinstvu. Njegovo prošnjo je namreč poljski premier Tusk posredoval takratnemu ruskemu predsedniku Putinu, ki je naposled le dovolil predvajanje filma.
iz prve roke
»Svoj film o pokolu v Katinu vidim kot zgodbo o za vedno ločeni družini, o velikih iluzijah in surovi resnici o tem zločinu. Na kratko, gre za film o trpljenju posameznikov, ki veliko močneje prikliče čustveno vsebino kot gola zgodovinska dejstva. Film o strašni in boleči resnici, katerega liki niso umorjeni častniki, ampak njihove ženske, ki jih pričakujejo z vsakim dnem, z vsako naslednjo uro. Negotovost jih pahne v nečloveško trpljenje. Po letih zgodovinske odmaknjenosti od katinske tragedije še vedno premalo vemo o razsežnostih zločina v Katinu aprila in maja 1940.«
Andrzej Wajda, režiser in scenarist
portret režiserja
Andrzej Wajda se je rodil leta 1926 v Suwalkiju na Poljskem; je sin enega od mož, ki so bili ubiti v gozdovih Katina. V letih 1946–49 je študiral slikarstvo na umetnostni akademiji v Krakovu in filmsko režijo na državni filmski šoli v Lodžu. Po filmu Pepel in diamant velja za enega najpomembnejših poljskih režiserjev. Ta ugled si je prislužil predvsem kot brezkompromisen komentator poljske politične in socialne zgodovine.
kritike
»Ta film je narejen z veliko moralno resnostjo in jasnim razmislekom: je žalosten in umirjen, ko se previdno dotika najbolj spornega množičnega grobišča v poljski zgodovini. Ima pa tudi prebliske poezije in tragedije.«
Peter Bradshaw, The Guardian
»Katin je primer, kako vrhunski režiser lahko preteklosti – v tem primeru pokolu iz časa druge svetovne vojne – vdahne aktualnost.«
Maria Garcia, Film Journal International