zgodba
Film govori o priljubljenih, pa tudi manj znanih ženskih vlogah v zgodovini slovenskega filma, tako junakinjah v dobesednem pomenu, značilnih za številne partizanske filme, kot tudi o ustaljenih klišejih: trpeča mati, prešuštnica, opravljivka … Skozi pogovore z igralkami, režiserkami in kritičarkami ter z analizo najpogostejših stavkov, ki jih v slovenskem filmu izrekajo ženske, skuša ugotoviti, kdo je značilna slovenska filmska junakinja. Ali obstaja kakšna, ki bi bila enakovredna legendarnemu Kekcu?
Celovečerni dokumentarec Kaj pa Mojca? raziskuje vlogo žensk v slovenskem filmu in v filmskih klasikah išče odraze položaja žensk v družbi. Film je prejel nagrado Art kino mreže na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.
iz prve roke
»Preden sem začela delati filme, sem ob besedni zvezi ‘slovenski film’ vedno pomislila na neko lepo gospo, ki se ob spremljavi nežne glasbe zazre v horizont in dahne: ‘Srečna sem.’ Kasneje sem se spraševala, od kod ta fiksna ideja, če že od prvih osnovnošolskih kulturnih dni dalje vem, da je zgledna državljanka lahko le trpeča, a požrtvovalna mati? In zakaj moški v slovenskih filmih niso nikoli srečni, ampak kvečjemu pijani? S tem filmom sem končno postala prava Slovenka.«
– Urša Menart
portret avtorice
Urša Menart (1985, Ljubljana) je leta 2010 s kratkim igranim filmom To je Slovenija diplomirala iz filmske in televizijske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Po srednjemetražnem dokumentarcu Veš, poet, svoj dolg? je posnela svoj prvi celovečerec, dokumentarec Nekoč je bila dežela pridnih (2012). Kaj pa Mojca? je njen drugi celovečerni film.
kritike
»Urša Menart /…/ se je tudi tokrat lotila izjemno zanimive in po svoje tudi provokativne teme /…/. Menartova je skozi analizo posameznih likov, dialogov, ki jih ti liki izgovarjajo, in klišejskih podob, po katerih so bili oblikovani, prav tako pa tudi skozi pogovore s pisanim naborom slovenskih igralk in oseb, ki na akademski ravni vodijo refleksijo, problematiko predstavila nadvse poglobljeno in v resnično širokem spektru vidikov.«
– Denis Valič, Pogledi
»Film, ki gledalca vabi h kritičnemu razmisleku in refleksiji o slovenskem filmu skozi reprezentativne ženske vloge. Avtorica se je dokumentarnega filma lotila s strokovno predanostjo in spoštljivim odnosom do pogosto spregledane vloge žensk. Film odlikujeta jasna zasnova in stopnjujoč ritem, ki ga režiserka izmenično zapolnjuje s humorjem in razmišljanjem o preteklosti in hkrati o prihodnosti ženskih vlog.«
– utemeljitev nagrade Art kino mreže na Festivalu slovenskega filma v Portorožu
»/…/ film, ki ga je Slovenija potrebovala.«
– Igor Harb, Vikend