zgodba
Juliejino življenje se vrti okoli tenisa. Je obetavna mlada igralka na prestižni teniški šoli. Ko njenega trenerja nenadoma suspendirajo in se začnejo širiti sumi o neprimernem vedenju, klub pozove igralce, naj spregovorijo. Toda Julie molči …
Aktualni belgijski kandidat za oskarja, premierno prikazan v sekciji Teden kritike letošnjega festivala v Cannesu.
iz prve roke
»Vsi imamo stvari, o katerih ne želimo govoriti. Ali pa tiste, o katerih bi radi govorili, a zanje nimamo pravih besed. /…/ Želel sem, da bi nas Julie navdihovala. Njena odločitev za molk prinaša edinstveno osvobajajočo, uporniško energijo, ki film prisili, da spoštuje njen tempo in se ne ukloni zunanjim pritiskom. Kar pa ne pomeni, da ponujam molk kot rešitev. Tišina človeka počasi razjeda. Toda spregovoriti je lahko prav tako nevarno. To dilemo raziskujem v filmu. V družbi, ki jo priganja, naj spregovori, se Julie odloči molčati. Tako svet prisili, da ji zares prisluhne. Podobno kot Antigona si drzne reči ne.
Želel sem povedati zgodbo, ki bi Julie ponudila pot naprej in ji omogočila, da se znova poveže z zunanjim svetom. Glavni namen filma je bil popeljati junakinjo iz labirinta in izolacije ter pokazati, kako si postopoma povrne moč.
Nekatere tišine so tihe, druge glasne. Nekatere so nasilne, druge osvobajajoče. Potop v Julijino tišino je bilo izjemno popotovanje. Ponudila mi je odgovore in zastavljala vprašanja. Vodila me je na zelo nepričakovan način ter mi pomagala razumeti sebe in svet, v katerem živimo. Ob ustvarjanju filma sem spoznal, da smo na tak ali drugačen način vsi Julie, da v sebi vsi nosimo tišino.«
– Leonardo van Dijl
kritike
»Napet, vznemirljiv in mojstrsko pridušen celovečerni prvenec belgijskega scenarista in režiserja Leonarda van Dijla se [tako kot njegova glavna junakinja] zaveda pomena samodiscipline – pa čeprav je tudi njegova tišina prežeta s tesnobo in jezo. /…/ Lik Julie bi bil trd oreh za vsako igralko, kaj šele amaterko, toda nastop Tesse Van den Broeck je popoln v vseh pogledih /…/. Pod zanesljivim vodstvom Leonarda van Dijla, ki se tudi sam izogne tako pretiravanju kot narejeni formalni strogosti, je dovolj ranljiva, da potegne gledalca v svoj nemir, in dovolj zadržana, da resnica – vsaj začasno – ostane zunaj dosega. Ta tiho presunljivi prvenec nam odreče katarzo, ki jo običajno iščemo v zgodbah o zlorabah in travmah, ter nas opomni, da žrtev nikoli ne bi smeli siliti, naj delijo svojo zgodbo brez ustreznega časa, premisleka in – molka.«
– Guy Lodge, Variety
»Režijski prvenec Leonarda van Dijla je napeta in pretresljiva značajska študija, ki s svojimi potrpežljivimi ritmi učinkovito gradi neizbežno napetost. Tenis je hiter šport, a vsaka kapljica informacije in vsako razkritje, ki nam ju film mojstrsko servira, delujeta skrbno premišljeno. /…/ Julie molči je vaja v potrpežljivosti; film, odigran subtilno, preudarno, brez napake.«
– Robert Daniels, RogerEbert.com
»Julie molči je napet in prevzemajoč film o molku in odsotnosti; o stvareh, ki jih ne izrečemo; o temah, ki se jim izogibamo. Spomni nas, da je v kritičnih situacijah molk stresna, naporna in, kar je ključno, javna dejavnost – pa tudi preživetvena strategija, ki se je morajo naučiti številni mladi.«
– Peter Bradshaw, The Guardian
»Veliko odkritje [letošnje izdaje festivala v Cannesu] je celovečerni prvenec belgijskega režiserja Leonarda van Dijla /…/. Ta film je pravi čudež – preveč obvladan, da bi zašel v teatralnost, ki ji podleže večina drugih predstavnikov žanra, hkrati uspe kot portret osebe, ki ima že v mladosti dovolj discipline, da v lastnem tempu ponovno premisli nekoč ključno zvezo. Van Dijl zrcali Juliejin odnos do življenja, ko subtilno raziskovanje Jeremyjevih dejanj in Juliejinega molka prepleta s prizori tenisa in družinskega življenja.«
– Sophie Monks Kaufman, Wallpaper
»Julie molči z natančnostjo in pristno filmsko inteligenco raziskuje vprašanja zlorabe, oblasti in nadzora; zelo aktualne teme, ki bodo nedvomno zaznamovale letošnji festival v Cannesu, tako na platnu kot zunaj njega. V tem smislu se pridružuje burni družbeni razpravi, toda pomemben je tudi sam po sebi: zaradi spretnega scenarija, odlične režije in – ne nazadnje – impresivne igre Tesse Van den Broeck, mlade tenisačice v prvi filmski vlogi. To je film, ki nas na svoj skrivnosten in vztrajen način vabi, da prisluhnemo Juliejinemu molku in ga spoštujemo – da bi ga tako lažje premagali.«
– Aurore Engelen, Cineuropa
»Film odlikujejo rigorozno diskreten slog, odlična igralska zasedba ter nastop mlade debitantke in resničnega teniškega talenta Tesse Van den Broeck, ki je še toliko učinkovitejši prav zaradi svoje nevsiljivosti. /…/ Njena skrajno zadržana, a močna igralska predstava kar prasketa od nakopičene napetosti, razkrivajoč tako junakinjino neizmerno voljo kot njeno negotovost in ranljivost.
– Jonathan Romney, Screen Daily
»Gledalski užitek izvira iz premišljenega podajanja informacij, vzdušja groze ter subtilnih psiholoških preobratov, ki Julie vse bolj potiskajo proti točki preloma.«
– David Jenkins, Little White Lies
»Zakaj molči? /…/ Ker hoče le preživeti v tem svetu ženskih tišin, neizrečene toksičnosti, zamolčane podrejenosti in iger spolne moči? Ali ker misli, da bo njen molk povedal več kot njene besede? In v tem filmu je manj res več. ZA«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina