zgodba
1981. Arthur Fleck išče svoj prostor v razklani družbi Gotham Cityja. Podnevi je klovn, ponoči pa se trudi postati stand-up komik. A namesto da bi se ljudje smejali njegovim šalam, se na koncu vedno smejijo njemu. Ujet med apatijo in nasilje Arthur sprejme odločitev, ki sproži verižno reakcijo dogodkov …
Mračna značajska študija je bila nagrajena z beneškim zlatim levom in oskarjem za glavno moško vlogo.
kritike
»Pozabite na vsa pretiravanja v zvezi z njegovo kontroverznostjo – Joker je preprosto čudovito zabaven in provokativen film z ubijalskim nastopom Joaquina Phoenixa, ki ikoničnemu stripovskemu negativcu nadene srhljivo človeški obraz.«
– Peter Travers, Rolling Stone
»Joker ne prihaja s kakega tujega planeta ali s kakega fantomskega otoka, temveč iz televizijskega smeha – iz tistega ‘konzerviranega’ studijskega smeha, ki ga slišite v komičnih serijah, tistega smeha, ki se smeji namesto nas. /…/ Joker je film o sodobnem hladnem svetu, brezčutnem kapitalizmu, asocialni državi /…/, socialni smrti, ki jo prinaša dirka navzdol /…/, trumpih, ki – kot Thomas Wayne – obljubljajo ‘očiščenje’, in ‘pozabljenem človeku’, ki skuša na vsak način – četudi nihilistično, z izvolitvijo Trumpa – dokazati, da je živ. ZELO ZA.«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Američani smo o filmu slišali le, da se ga moramo bati in se mu izogibati. Rekli so nam, da je nasilen, neokusen in moralno sprijen – spodbujanje in poveličevanje umora. /…/ Sam bi predlagal ravno nasprotno: večja nevarnost za družbo bo, če ga NE greste gledat. Zgodba, ki jo pripoveduje, ter teme, ki jih odpira, so namreč tako pomembne, da boste, če spregledate genialnost te mojstrovine, zamudili darilo ogledala, ki nam ga ponuja. V njem se morda res zrcali duševno neuravnovešeni klovn, vendar ni sam – poleg njega stojimo mi. /…/ To ni film o superjunaku ali superzlobcu, to ni stripovski film. /…/ Pojdite ga gledat. Vzemite s seboj svoje najstnike. Odločite se sami.«
– Michael Moore, režiser
»Kako neverjetno drzen in eksploziven film! Pripoved je skoraj tako sprevržena kot lik v njenem središču, film prekipeva od idej in se spogleduje z anarhijo. Phillips predrzno krade iz Scorsesejevih filmov, a ukradene elemente oblikuje v nekaj čisto novega, tako da tisto, kar se je začelo kot nekakšna vznesena imitacija, postopoma postaja vse bolj nevarno – in relevantno.«
– Xan Brooks, The Guardian
»Joker je smrtni krč Hollywooda, tega našminkanega trupla, ki pokaže – kadar hoče –, da zna še vedno posneti dober film.«
– Stéphane Delorme, Cahiers du Cinéma