zgodba
10-letni William se preseli v novo sosesko, v novo šolo. Odslej bo zaradi težkih razmer doma živel pri neurejenem in hecnem stricu Nilsu, ki kocka, prekupčuje in se pritožuje nad svetom. V novi šoli prevzetni Martin s svojo klapo Williama izsiljuje za denar. Deček začne sprehajati gangsterjevega psa rotvajlerja, da bi z denarjem pomagal tako sebi kot zadolženemu stricu. William postopno dozori in pridobi samozavest, da se postavi zase. Spoprijatelji se tudi z deklico Violo in uspe najti stik z bolno mamo. Prav tako se spreminja njegov stric, ki počasi prevzema novo vlogo skrbnika.
zanimivosti
»Gejevsko je plačevati za avtobus, gejevsko je jesti pašto in igrati golf. Policaji so geji, in tudi parfum je gejevski.« Jezikovne vragolije strica Nilsa niso ostale neopažene – nanje so se odzvali tako LGBT aktivisti kot filmski kritiki, specializirani za otroške vsebine. Čeprav se strinjajo z režiserjem, da je neprimerno govorjenje odraz stričevega značaja, ki ga William ne odobrava in nazadnje celo doseže, da se Nils poboljša, menijo, da bi zmerljivko »gejevski« zlahka zamenjali za kakšno drugo, ki ne bi dokazovala poante na račun ranljive skupine. Pravzaprav je Danska družba za radiodifuzijo, ki je film sofinancirala, Nilsovo izrazoslovje nadomestila z nedolžnejšimi kletvicami tipa »trga mi jadra«, a sta režiser in scenarist cenzuro ignorirala s pojasnilom, da »delata film o resničnih ljudeh« ter da »otroci dobro vedo, kaj je moralno in kaj ne«.
Za enajstletnega Alexandra Magnússona je bila to prva igralska izkušnja. Da bi na filmu ustvaril karseda prepričljiv odnos s stricem Nilsom, je režiser veliko časa namenil spoznavanju. Vedel je, da bo enajstletnik težko takoj sproščen pred kamero z enim najbolj priljubljenih danskih igralcev, sploh ker je ta v vlogi strica v nekaterih prizorih do njega nasilen in na splošno precej nespoštljiv. Vendar sta prek improvizacijskih tehnik, iger, plesa, smeha in drugih vragolij kmalu zgradila pristen odnos. Alexandrove priprave na snemanje so trajale tri mesece, ker je režiser hotel zagotoviti, da se deček niti za trenutek ne bi znašel v situaciji, ko se ne bi počutil varnega.
Še pred finalizacijo je režiser film večkrat preizkusil na mladih gledalcih. Izkazalo se je, da jih bega Williamov odnos z duševno bolno mamo, zato so prizore med njima podložili z Williamovo razlago njene bolezni. Po drugi strani so sprva menili, da bo prizor, v katerem stric Nils lovi Williama okrog mize, preveč nasilen, a so ga otroci sprejeli s huronskim smehom in je zato ostal v filmu.
o avtorju
Jonas Elmer je kariero začel kot igralec, a se je kmalu odločil za študij režije in že s prvencem Let’s Get Lost začel pobirati nagrade. Na danski nacionalni filmski akademiji ter šolah v Londonu in New Yorku se je posebej posvečal študiju improvizacije; je tudi avtor in režiser mnogih gledaliških improvizacijskih predstav. Jaz sem William je njegov prvi film za mlado občinstvo. Zanj je združil moči s priljubljenim danskim pisateljem in scenaristom Kimom Fupzem Aakesonom, ki je scenarij priredil po svoji istoimenski knjižni uspešnici.
iz prve roke
»Živimo v svetu, kjer lahko voditelji izjavljajo najbolj neverjetne stvari, in v tem smislu je Fupz napisal odlično zgodbo. Film govori o tem, da ne gre kar slepo zaupati avtoritetam.«
– Jonas Elmer, režiser
»Že zelo majhni otroci razumejo in berejo določene situacije dosti bolj jasno kot odrasli. Odrasli smo omejeni z različnimi izkušnjami in predsodki. Otroci situacije vsrkajo. Vendar se nisem preveč ukvarjal s tem, da gre za otroški film, ker sem prepričan, da ima dobra zgodba več ravni, zato jo tako otroci kot odrasli lahko na več ravneh tudi razumejo.«
– Jonas Elmer, režiser
kritike
»Iz ožjega seznama izstopajočih filmskih naslovov je žirija izbrala ta zabaven, nesentimentalen in na trenutke izjemno smešen film, v katerem se glavni lik razvija od ne preveč pogumnega dečka do fanta, ki premaga svoje negotovosti, občutke osamljenosti in najde svoje mesto v svetu. Angažirana zgodba, nekateri presunljivi vizualni elementi in izstopajoča igra glavnega igralca Alexandra Magnussona so nas prepričali, da nagrado ECFA za najboljši film podelimo filmu Jaz sem William.«
– ECFA žirija, BUFF – Malmö
»Veder, navdihujoč, živahen in zelo prijeten film, v katerem se vsakdo nauči eno ali dve stvari o sebi.«
– Filmski festival Discovery, Škotska