Avtor suverenega prvenca Brez imena, Cary Fukunaga, se je tokrat lotil predelave romantične drame pisateljice Charlotte Brontë. Drzna adaptacija vdahne brezčasni klasiki utrip sodobnosti ter v odkritem spogledovanju s konvencijami žanra izrazit pridih gotske srhljivke.
»Jane Eyre izgleda tako, kot da je posneta v verzih, saj polzi v ritmu brezhibne kostumografije, brezhibne scenografije, brezhibne dikcije, brezhibne krajine in brezhibne razredne paranoje, prepojene z norostjo socialne rigidnosti in gotskim terorjem, ki se zrine med Jane in Edwarda, med njune agonične poglede, med njune sarkastične besede in med njune ritualne tišine, zato gre v njun prvi poljub več, kot je šlo v seksualno revolucijo. ZA+«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Nova verzija Caryja Fukunage ostaja kljub svoji, za tak podvig relativno skromni minutaži presenetljivo zvesta izvirniku, a vseeno doživi nekaj osvežitev in zanimivih estetskih poudarkov. /…/ Mia Wasikowska in Michael Fassbender sta odlična Jane Eyre in gospod Rochester, adaptacija Caryja Fukunage, ki je z zgodovinsko kostumko napravil velik stilističen preskok od imigrantske drame Brez imena pa sveža, koherentna in gladko tekoča filmska verzija večno zelene literarne klasike.«
– Špela Barlič, Pogledi
»Sijajna Mia Wasikowska odigra Jane Eyre z mešanico nedolžnosti in mesene radovednosti. Odlični Fassbender upodobi mračnega Rochestra z erotično intenzivnostjo in navdihujočo inteligenco. Skupaj ustvarita podobo romantičnega para, ki vdahne filmu nepričakovano vznemirljivost. Fukunaga je oživil klasiko za novo generacijo.«
– Peter Travers, Rolling Stone
»Fukunagova Jane Eyre je intimna, razmišljujoča epska pripoved, ki temelji na močnih glavnih vlogah in čudoviti razpoloženjski fotografiji. /…/ Pretanjen in pretresljiv esej na temo svobodne volje in razmislek o tem, kaj zares pomeni izbrati svojo pot.«
– Karina Longworth, The Village Voice
»Jane Eyre v režiji Caryja Fukunage (2011) je gotovo najboljša adaptacija doslej. Četudi je težko govoriti o zvestobi izvirniku (na kar naj bodo pozorni predvsem iznajdljivi srednješolci), uspe režiserju prav na račun svobodnega manevrskega prostora združiti romantični duh romana z njegovimi temnimi podtoni, moralnim naukom in s subtilnim suspenzom na izjemno sodoben, a hkrati eleganten način, ki prepriča tako mlade, neobremenjene gledalce kot tudi zahtevne ljubitelje žanra.«
– Matic Kocijančič, Ekran